DEŽURNE ŠTEVILKE

 

 

 

 

 

netesnost magistralni cevovod

V preteklih dneh smo zaradi večje okvare na magistralnem cevovodu uporabnike obveščali, da lahko zaradi tega prihaja do motenj dobave toplotne energije na posameznih odsekih distribucijskega sistema na območju mestne občine Velenje. Najdeni sta bili namreč dve večji netesnosti na magistralnem cevovodu, ki v zimskem času predstavljajo nevarnost pri delovanju distribucijskega sistema. V preteklem tednu je bila ena že odpravljena, in sicer na dovodu, danes pa še druga na povratnem cevovodu. Kljub napovedi motenj dobave toplotne energije je distributer toplote z izvedbo dodatnih ukrepov pri delovanju distribucijskega sistema v okviru tehničnih zmožnosti motnje dobave omejil, kolikor je to le mogoče. Dejansko je do motenj dobave toplotne energije prišlo le na nekaj manjših odsekih distribucijskega sistema, medtem ko dobava toplotne energije ostalim uporabnikom poteka nemoteno. 

CenaDec2022

V Šaleški dolini se kljub težavam pri izkopu premoga in premostitvenem ogrevanju s pomočjo plinsko-parnih turbin na strani Termoelektrarne Šoštanj še vedno ogrevamo najceneje. Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se decembra najceneje ogrevamo v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer za megavatno uro občani plačujejo kar trikrat več, in sicer 238,89 evra.

Po statistiki je v Velenju poraba toplote v povprečju še vedno 2-krat večja v primerjavi z ostalimi mesti! Možni načini za energijske prihranke:

  • celovita energetska sanacija objekta in hidravlično uravnoteženje objekta,
  • vgradnja termostatskih ventilov na vseh grelnih telesih v stanovanju,
  • prezračevanje stanovanja za največ 5 minut in potem zaprtje oken,
  • zapiranje radiatorjev ni racionalno, ampak naj bodo priprti na nekem konstantnem nivoju,
  • z upravniki izvajalce meritev pozivamo, da zagotovijo pravilen in optimalen način delitev stroška toplote. Poraba toplotne energije v večstanovanjski stavbi je po energetski sanaciji lahko manjša tudi od 25 do 30 %.

Komunalno podjetje Velenje z daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbuje skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov. Naš cilj pa je, da tudi na področju daljinskega ogrevanja do konca leta 2030 v celoti izstopi iz premoga in preide na zelene vire energije. Ključni koraki bodo:

  • obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju,
  • posodobitev toplotnih postaj, energetska sanacija stavb in
  • vpeljava 100-odstotno zelenih virov energije za daljinsko ogrevanje.

Že samo prvi trije projekti bi po ocenah lahko prinesli 25.269 manj izpustov CO2,  za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWHt.

Razmere na trgu energentov se medtem sicer še vedno zaostrujejo. V Komunalnem podjetju Velenje si kljub temu vseskozi prizadevamo za nemoteno in cenovno dostopno dobavo toplotne energije v Šaleški dolini.

Graf: Povprečne maloprodajne cene toplote (PMPC) za gospodinjske odjemalce v izbranih slovenskih občinah v decembru 2021 in decembru 2022 ter utežena povprečna maloprodajna cena toplote za december 2022.

MZIVsi deležniki

Minister za infrastrukturo Bojan Kumer je v sredo, 14. decembra, gostil koordinacijski sestanek na temo investicij v Šaleški dolini, ki je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga.

Vabilu se je poleg treh občin, občin Šoštanj, Šmartno ob Paki in mestne občine Velenje, ter pristojnih energetskih družb z veseljem odzvalo tudi vodstvo našega podjetja.

Direktor, mag. Gašper Škarja, je poudaril izjemen pomen rezervnega načrta ogrevanja Šaleške doline. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.

Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWH. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.

Na srečanju smo prejeli jasen signal ministra Kumra, da bo država ustrezno podprla projekte, ki bodo usklajeni na ravni celotne Šaleške doline, zato že načrtujemo dodaten krog pogovorov s Termoelektrarno Šoštanj. S TEŠ smo se na načelni ravni sicer že dogovorili, da bo lahko obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Dogovorili smo se, da strokovni vodje podjetij v najkrajšem možnem času izmenjajo ter uskladijo vsak svoje načrte za lokalno energetsko preobrazbo in preobrazbo daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, da ne bo več prihajalo do podvajanja pri vlogah za pridobivanje evropskih in državnih sredstev za te načrte.

Na naslovni fotografiji: koordinacijski sestanek na temo povezanih investicij v Šaleški dolini, Ministrstvo za infrastrukturo.

Statistika

Odjemnih mest
Oskrbovanih objektov
Kilometrov omrežja
Infrastrukturnih objektov