V Šaleški dolini intenzivno izvajamo zeleno preobrazbo daljinskega sistema ogrevanja - obnova vročevoda in toplotnih podpostaj, vzpostavitev novih obnovljivih virov energije in celovita prenova stavb. Prva faza projekta, ki je najobsežnejša prenova daljinskega ogrevanja, v vrednosti 24,8 milijona evrov (brez DDV) je kar 96 odstotkov sofinancirana iz Evropskega sklada za pravični prehod in s strani države, kar pomeni, da stroškov naložbe ne bodo nosili uporabniki toplotne energije. Glavni cilj prenove je zmanjšanje izgub toplote in znižanje temperaturnih režimov za postopno uvajanje novih, obnovljivih virov energije.
Sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini je drugi največji v Sloveniji, deluje skozi vse leto, saj zagotavlja tudi pripravo tople sanitarne vode, kar zahteva izjemno natančno načrtovanje in izvedbo del. Posodobitve omrežja se izvajajo med obratovanjem, kar dodatno otežuje izvedbo projekta.
V okviru prve faze preobrazbe ogrevanja bomo obnovili ključne dele distribucijskega omrežja, izboljšali toplotne postaje in nadgradili infrastrukturo, kar bo pripomoglo k večji optimizaciji in zanesljivosti sistema. Obnova poteka na zahtevnih trasah, ki se nahajajo na prometnih površinah in v neposredni bližini stanovanjskih objektov. Dela trenutno potekajo na šestih lokacijah. V Krajevni skupnosti Gorica gre za enega izmed najbolj kritičnih odsekov omrežja, kjer zaradi starosti sistema prihaja do največjih toplotnih izgub, hkrati pa je na tem področju večja gostota odjema.
Obnova omrežja vključuje odpiranje kinete, podroben pregled dejanskega stanja toplovodnih cevi med obratovanjem ter izvedbo vseh nujnih zamenjav in popravkov. Izvajajo se antikorozijska zaščita, sanacija jaškov, zamenjava poškodovanih odsekov in celovita gradbena sanacija kanalov. Vsak odsek cevi je ustrezno pregledan – očiščen, izmerjen, in preverjen. Neustrezne cevi so zamenjane. Ob tem se uvajajo tudi izboljšave, ki bodo dolgoročno zmanjšale toplotne izgube, povečale varnost obratovanja in stabilnost oskrbe gospodinjstev in drugih odjemalcev. Zaradi zahtevnosti del je potrebna postopna izvedba po posameznih odsekih, ob tem pa skrbna prometna ureditev in usklajevanje s prebivalci.
Skupaj bomo obnovili 7.869 metrov primarnega in magistralnega omrežja ter devet območij večstanovanjskih objektov s 2.431 metri sekundarnega omrežja, devetimi podpostajami in 65 internimi postajami. Po koncu del bodo površine vzpostavljene v prvotno stanje, sistem pa bo pripravljen na prehod na nove, sodobne in okolju prijaznejše vire energije. Po zaključku prve faze pričakujemo letni prihranek več kot 21.000 MWh toplote ter zmanjšanje emisij CO₂ za več kot šest tisoč ton. Projekt bo predvidoma zaključen v letu 2028, s čimer bomo zagotovili trajno, učinkovito, cenovno ugodnejše in okolju bolj prijazno ogrevanje.
Zaradi nizkih temperatur smo na pokopališčih Podkraj in Škale začasno zaprli vodo na fontanah.
V nujnih primerih vam je voda še vedno na voljo pri osebju pogrebne službe, ki jo lahko zagotovi iz notranjih prostorov objekta.
Takoj ko bodo vremenske razmere to dovoljevale, bomo vodo ponovno odprli.
Zahvaljujemo se za razumevanje.
Skoraj leto dni po uveljavitvi nove evropske direktive o čiščenju komunalne odpadne vode med upravljavci komunalnih sistemov še vedno ostaja kopica odprtih vprašanj. Čeprav je njen cilj jasen – izboljšati stanje voda in posodobiti ravnanje z odpadno vodo v celotni EU – pa je direktiva izjemno obsežen dokument, ki s številnimi novimi zahtevami preoblikuje tehnološke, organizacijske in finančne obremenitve držav članic. V Sloveniji se kot največji izziv kaže predvsem način, kako direktivo prenesti v nacionalni pravni red na način, ki bo izvedljiv in hkrati skladen z realnim stanjem na terenu.
Strokovnjaki opozarjajo, da implementacija ne sme biti prepuščena birokratskim interpretacijam brez povezave z vsakdanjimi izzivi upravljavcev. Ti bodo v prihodnjih letih soočeni z zahtevnejšimi čistilnimi postopki, dodatnimi obveznostmi monitoringa, razvojem novih poslovnih modelov ter nujnimi investicijami v infrastrukturo. Številna vprašanja – od rokov za izpolnjevanje posameznih členov do oblikovanja razširjene proizvajalčeve odgovornosti pri kvartarnih obdelavah – zato zaenkrat ostajajo še brez jasnih odgovorov.
A prav razumevanje zahtev in pravočasno, strokovno načrtovanje bosta določala, ali bo Slovenija izkoristila priložnost za celovito nadgradnjo sistema ravnanja z odpadnimi vodami. Nova direktiva ni le izziv, temveč tudi priložnost, da naredimo pomemben korak k čistejšim vodam, učinkovitejšim sistemom in trajnostnemu upravljanju naravnih virov.
