Na tretji mednarodni razvojni konferenci Pozdravljena, prihodnost so številni deležniki (predstavniki države, evropskih mest, gospodarskih družb) predstavljali različne primere prestrukturiranja in razvoja premogovnih regij v Evropi. Cilj konference je bil, da skozi primere tujih praks izoblikujemo izhodišča za zakon o prestrukturiranju, saj želimo z zakonom oblikovati dobre temelje za razvoj SAŠA premogovne regije. Pred nami so večmilijonske investicije v preobrazbo mesta, s katerimi bomo ustvarili priložnosti in pogoje za nova, kvalitetna delovna mesta z dodano vrednostjo in spodbudno, prijazno okolje za investitorje. Za gradnjo novega Velenja.
Župan Peter Dermol je poudaril, da je v Velenju gospodarstvo, ki je temelj razvoja tudi ostalih dejavnosti, pred posebnim izzivom in naš cilj je, da nadaljujemo v smeri diverzifikacije delovnih mest.
Vlada načrtuje spodbujanje investicij v regiji tudi na degradiranih območjih – ne le z javnimi sredstvi, ampak tudi s privabljanjem zasebnega kapitala, je povedal minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. Dodal je, da bo država podpirala sektorsko raznolikost v regiji, predvsem pa bodo podpore deležne naložbe, ki se bodo izkazale za ključne v procesu pravičnega prehoda in za ustvarjanje novih delovnih mest.
V sklopu okrogle mize je državna sekretarka Andreja Katič napovedala, da bosta zakona o prestrukturiranju SAŠA regije in o postopnem zapiranju Premogovnika Velenje, ki sta nujna za uspešno prestrukturiranje regije, sprejeta prihodnje leto.
V uvodnem nagovoru je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol povedal, da smo zazrti v prihodnost, saj bomo le tako ustvarjali dodano vrednost, ki jo naše okolje nujno potrebuje. Takšne konference so zelo dobrodošle, saj lahko prisluhnemo primerom dobrih in manj dobrih praks v Evropi. Prav je, da jih sproti odkrivamo in se učimo iz napak drugih. »Prestrukturiranje je izziv za celotno regijo in nujno je sodelovanje vseh partnerjev, tudi na državni ravni. Z aktualno vlado dobro sodelujemo in spreminjamo stvari na bolje. Vsak deležnik mora v procesu pustiti svoj pečat, če želi na svojem področju uspeti. Močno gospodarstvo je temelj, da se lahko regija razvija, da ima kvalitetne športne, kulturne dejavnosti in izobraževalne vsebine,« je povedal Dermol. V Velenju zasebni investitorji gradijo nove proizvodne objekte, nastajajo nova delovna mesta. Zato želimo še naprej ustvarjati priložnosti, da bodo prihodnje generacije v tem okolju bivale, si ustvarile družine in imele na voljo kvalitetna delovna mesta. »S premogovniško dejavnostjo je povezanih 5 tisoč delovnih mest, ki bodo prej ali slej ugasnila. V Mestni občini Velenje smo si zastavili zelo jasen cilj, in sicer, da želimo v tem okolju ustvariti priložnosti za novih 5 tisoč delovnih mest. Ne zgolj za prekvalifikacijo obstoječe delovne sile, ampak da bomo ustvarili priložnosti za nove generacije,« je še povedal župan.
Minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han je v nagovoru izpostavil, da je ključno, da opuščanje premoga ne vidimo kot konec, temveč kot začetek nekega novega poglavja, kot priložnost za vzpostavitev novih perspektivnih gospodarskih dejavnosti v regiji in za ustvarjanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Šaleška dolina igra ključno vlogo v slovenskem gospodarstvu, saj proizvede kar tretjino električne energije v Sloveniji. »Ob izgubi premoga kot pomembnega vira energije se nam postavlja vprašanje energetske stabilnosti. Ta pa je ključna za naše gospodarstvo in v prihodnje se bomo morali nasloniti na obnovljive vire energije,« je nadaljeval minister. Celotno SAŠA regijo bo potrebno prestrukturirati in gospodarski razvoj bo ključen za nadaljnji razvoj mesta in regije. »V procesu niste sami, država bo pomagala. Načrtujemo spodbujanje investicij v regiji, tudi na degradiranih območjih, ne le z javnimi sredstvi, ampak tudi s privabljanjem zasebnega kapitala. Podpirali bomo sektorsko raznolikost v regiji, predvsem bodo podpore deležne naložbe, ki se bodo izkazale za ključne v procesu pravičnega prehoda in za ustvarjanje novih delovnih mest,« je še povedal.
Župansko žezlo je Pika Nogavička že predala nazaj častnemu pokrovitelju Pikinega Festivala in županu Mestne občine Velenje Petru Dermolu. Letos je časovni stroj nastavila v svet brezčasne ustvarjalnosti. 34. Pikin festival je ponudil več kot 45 ustvarjalnih postaj na različnih prizoriščih, največ pa jih je bilo v Rdeči dvorani, kjer sta se prepletli preteklost in prihodnost. Komunalno podjetje Velenje je tudi tokrat Piki in gusarju pomagalo ozaveščati mlade, še malo mlajše in velike z mladim srcem o kakovosti pitne vode.
Ob igrano-lutkovni predstavi Mala morska deklica so se otroci preizkusili v znanju o pitju vode iz pipe in za uspešno opravljeno delo domov odnesli steklene bidone Šaleški biser. Naj tudi vam osvežimo znanje.
10 razlogov za pitje vode iz pipe, ki jim ne boste mogli oporekati:
Za najbolj osvežilno pijačo na svetu je pri nas, v Sloveniji, dovolj, da odprete pipo in si natočite že ohlajeno vodo. Si sploh lahko predstavljate večje razkošje?
Šaleški biser - okus zdravja. Pijte ga večkrat na dan!
V nedavnem neurju, ki je zajelo vso Slovenijo in povzročilo precejšnjo škodo, je nastala znatna gmotna škoda tudi na komunalni infrastrukturi v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje. Še posebno slabo jo je odnesel cevovod Ljubija, ki je bil v neurju na več mestih popolnoma uničen. Prav tako je na mestu zajetja struga Ljubije v celoti spremenila traso, zato so potrebna obsežna zemeljska dela za ponovno vzpostavitev prvotne struge in čiščenje zajetja. Ker gre za enega pomembnejših delov vodne oskrbe v Šaleški dolini, nam je v tem tednu, kot smo že poročali, pri delu priskočila na pomoč tudi Slovenska vojska s težko gradbeno mehanizacijo.
Danes si je stanje pri sanaciji glavnega vodnega zajetja in vodovoda Ljubija na terenu ogledal direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja s sodelavci (na fotografiji).
Na trasi vodovoda Ljubija je cevovod na več mestih odkrit, za sanacijo bo potrebno najprej zgraditi ustrezne oporne zidove in nato znivelirati cevovod ter ga podsuti in obsuti, prav tako pa tudi urediti optično povezavo med zajetjem in napravo za pripravo pitne vode Grmov vrh, ki je na več mestih pretrgana. Pripravljamo tudi tehnološke rešitve za zaščito cevovoda Ljubija z opornimi zidovi, ki bi dolgoročno zaščitili cevovod.
Komunalno podjetje Velenje (KPV) skupaj z občinami ustanoviteljicami in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) so sklenili Sporazum o sodelovanju pri načrtovanju Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je podlaga za pripravo projektne dokumentacije za postopen prehod na obnovljive vire energije (OVE). Skupni koncept prehoda vključuje toplotne črpalke na lokaciji TEŠ s pripadajočimi sončnimi elektrarnami, kogeneracijo električne in toplotne energije s kotlom, razdelilno postajo za ločitev veje na del Šoštanj in del Velenje, toplotno črpalko na Centralni čistilni napravi Šaleške doline ter preobrazbo omrežja in postaj v upravljanju KPV.
Prva faza preobrazbe sistema ogrevanja in postopna energetska sanacija stavb sta že v teku in bosta prinesli 25.269 ton manj izpustov CO2, 21.150 ton manj porabljenega premoga, kar pomeni letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh (trenutno je povprečna letna poraba 320.000 MWh).
V Šaleški dolini moramo v desetih letih preiti na čist vir energije, zato je treba čim prej definirati investicije in ukrepe, ki bodo iz naslova Sklada za pravičen prehod prioritetno naslavljali prestrukturiranje sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini. TEŠ je edinstvena energetska lokacija, ki jo velja tudi v prihodnosti dobro izkoristiti.
Sporazum o pripravi idejne rešitve za koncept prenove daljinskega sistema ogrevanja v Šaleški dolini z novimi OVE viri je podlaga za pripravo projektne dokumentacije skupnega koncepta projektne skupine za preobrazbo daljinskega ogrevanja Šaleške doline z vključitvijo naprav za proizvodnjo elektrike in toplote s postopnim prehodom na obnovljive vire energije. To pomeni, da bodo vrhunski strokovnjaki obeh strani skupaj pripravili tehnične in projektne podlage za Skupni koncept OVE, in sicer toplotne črpalke na lokaciji TEŠ s pripadajočimi sončnimi elektrarnami, kogeneracijo električne in toplotne energije s kotlom, ki omogoča uporabo različnih goriv, razdelilno postajo za ločitev skupne veje na del Šoštanj in del Velenje ter toplotno črpalko na Centralni čistilni napravi Šaleške doline ter preobrazbo omrežja in postaj v upravljanju KPV.
Sporazum so podpisali generalni direktor TEŠ mag. Branko Debeljak, direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja in župani treh občin ustanoviteljic KPV: župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, župan Občine Šoštanj Boris Goličnik in župan Občine Šmartno ob Paki Janko Kopušar. Podpis Sporazuma je zgolj prvi korak na poti v brezogljično Šaleško dolino.
V Komunalnem podjetju Velenje skupaj z občinama Velenje in Šoštanj že letos načrtujemo oddajo vloge za črpanje sredstev iz evropskega Sklada za pravičen prehod, kjer je Preobrazba opredeljena kot strateški projekt regije. V začetku naslednjega leta (2024) pa bomo na terenu začeli izvajati prenove izolacije in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj ter umeščati predviden prvi OVE vir za proizvodnjo toplote. Ključna bo tudi sočasna energetska sanacija vseh stavb na območju Velenja.
V Šaleški dolini načrtovan izstop iz premoga do leta 2033, po smernicah države in EU, zahteva preobrazbo enega največjih sistemov daljinskega ogrevanja, ki oskrbuje več kot 35.000 odjemalcev. Vzpostavljen je bil leta 1959 kot prvi v nekdanji Jugoslaviji in je ključno pripomogel k okoljski sanaciji Šaleške doline. Prednosti ohranjanja sistema daljinskega ogrevanja so višja energijska učinkovitost, zdravo in čisto bivalno okolje ter implementacija obnovljivih virov energije v velikem obsegu, kljub prostorskim omejitvam. Ker želimo ohraniti čist zrak tudi v prihodnje, je primerna rešitev le v ohranitvi celovitega daljinskega ogrevanja, v zeleni preobrazbi in razpršenosti virov.
