Ste vedeli, da lahko z ustrezno temperaturo v bivalnih prostorih znižate stroške ogrevanja?
Priporočena temperatura za dnevni prostor je običajno med 20 °C in 22 °C. To je temperatura, ki omogoča udobno bivanje, seveda ob dejstvu, da smo oblečeni primerno letnemu času za notranje okolje. V spalnici se temperatura za boljši spanec lahko zniža.
Nasvet: Vedno zaprite vrata spalnice, da se temperatura zraka ne segreva po nepotrebnem in s tem povečuje potrebo po ogrevanju.
Opomba: Da se izognete plesni, naj temperatura v spalnici ne pade pod 15 °C.
Kaj pa, ko vas ni doma?
Takrat prilagodite ogrevanje prostorov glede na pogoje. Ogrevanja pozimi nikoli povsem ne izklopite, saj ponovno ogrevanje po ohlajanju porabi več energije kot konstantno vzdrževanje s srednjo temperaturo. Ob daljši odsotnosti znižajte optimalno temperaturo v sobah na približno 15 °C.
Pomembno: Vsaka dodatna °C višje pri ogrevanju pomeni približno 6 % večjo porabo energije. Zato se splača ogrevanje prilagoditi dejanskim potrebam.
Serijo koristnih video nasvetov so pripravili zaposleni v našem podjetju, projekt pa je v celoti financiran iz evropskih sredstev.
#EvropskaSredstva
#PravičniPrehod
#SašaRegija
#3Diverse
Opomnik: Za nakup in vgradnjo termostatskih ventilov je v MOV še vedno na voljo 40 tisoč evrov. Na poziv se lahko občani prijavite z vlogo na spletni strani Mestne občine Velenje www.velenje.si, v prostorih Uprave Mestne občine Velenje (Titov trg 1) in v Podnebno-energetski pisarni (Stari trg 11). Za pomoč v večstanovanjskih stavbah se lahko obrnete tudi na upravnika vaše stavbe in na Komunalno podjetje Velenje.
Z obnovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini želimo povečati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije CO2. Ocenjena vrednost prve faze projekta, ki je že v teku, znaša skoraj 24,8 milijona evrov brez DDV, pri čemer bo delež financiranja evropskega Sklada za pravični prehod izjemno visok, kar 96-odstoten. Obnovili bomo skoraj 8 kilometrov omrežja, posodobili 9 toplotnih postaj in zgradili 65 internih toplotnih podpostaj. Projekt bo predvidoma zaključen v letu 2028, s čimer bomo zagotovili trajno, učinkovito, cenovno ugodnejše in okolju bolj prijazno ogrevanje.
Šaleška dolina se sooča s pomembno preobrazbo, saj po desetletjih uporabe premoga prehaja na bolj trajnostne vire energije. Obstoječi sistem daljinskega ogrevanja, ki je drugi največji v Sloveniji, že od leta 1959 oskrbuje več kot 12.000 odjemalcev. Zato je opuščanje rabe premoga zahteven in odgovoren proces. Podoba celotne regije, od gospodarstva do izobraževanja, zaposlovanja, okolja in socialnih razmer, bo po prestrukturiranju drugačna. Zaradi evropskih podnebnih ciljev je nujno potrebno postopno opuščanje premoga, kar bo vplivalo na celotno regijo. Cilj preobrazbe je vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, zmanjšanje izgub in energetska sanacija stavb.
V sklopu prve faze preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, vrednost katere je 24.809.943,55 evra brez DDV, bomo obnovili ključne dele distribucijskega omrežja, izboljšali toplotne postaje in nadgradili infrastrukturo, kar bo pripomoglo k večji zanesljivosti sistema.
V okviru projekta bomo obnovili kar 7.896 metrov primarnega in magistralnega omrežja in posodobili 9 območij večstanovanjskih objektov. Vse to vključuje tudi obnovo 2.431 metrov sekundarnega omrežja ter nadgradnjo 9 toplotnih podpostaj (TPP) in 65 individualnih toplotnih postaj (ITP).
Ponovno vas obveščamo, da bo v obdobju od 17. marca do 30. aprila 2025 na območju občin Velenje in Šoštanj potekala redna spomladanska deratizacija javnega kanalizacijskega omrežja ter omrežja sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti. Namen deratizacije je zmanjšanje števila glodavcev, ki ne povzročajo le materialne škode, temveč predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje ljudi in živali.
Da bi bil ukrep čim bolj učinkovit, še enkrat pozivamo občane in upravnike večstanovanjskih objektov, naj to priložnost izkoristijo tudi za izvedbo deratizacije lastnega internega kanalizacijskega omrežja in priključkov iz stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov in poslovnih prostorov v zasebni lasti. Celovita deratizacija preprečuje selitev glodavcev v notranje priključke in zmanjša možnost njihove ponovne naselitve, kar dolgoročno izboljšuje bivanjske razmere ter zmanjšuje tveganje za širjenje bolezni.
Zakaj je to pomembno?
Preprečevanje ponovne naselitve glodavcev
Če se zatiranje izvaja samo v glavnem kanalizacijskem sistemu, se podgane umaknejo v interne cevi objektov. Ko se strup ali pasti odstranijo iz glavnega omrežja, se glodavci hitro vrnejo in težava se ponovi.
Glodavci uporabljajo interne priključke kot prehode
Podgane pogosto prehajajo med javnim in zasebnim kanalizacijskim omrežjem. Če deratizacija ni celovita, bodo preživele podgane našle poti nazaj v očiščene dele sistema.
Zmanjšanje škode v objektih
Če se deratizacija ne izvede v internih priključkih, glodavci ostanejo skriti v stenah, pod tlemi in v ceveh objektov. Tam povzročajo škodo, uničujejo napeljave in izolacijo ter predstavljajo nevarnost požara zaradi pregrizenih električnih kablov.
Zmanjšanje tveganja za zdravje
Podgane prenašajo številne bolezni (leptospiroza, salmoneloza, hantavirus, paraziti), ki se lahko širijo prek njihovih izločkov v kanalizaciji ali celo v notranjih prostorih objektov.
Dolgotrajnejši učinek deratizacije
Celovita deratizacija pomeni, da se glodavcem odvzame vsak možen varen prostor za preživetje in razmnoževanje, kar zmanjša potrebo po ponavljajočih se ukrepih in stroških deratizacije.
