V Komunalnem podjetju Velenje smo zaradi nekaterih motenj pri dobavi toplotne energije v preteklem obdobju pridobili obrazložitev Termoelektrarne Šoštanj. Kot so pojasnili, v času ko 6. blok Termoelektrarne Šoštanj zaradi pomanjkanja premoga stoji, toploto zagotavljajo z obratovanjem ene ali obeh plinskih turbin. Ker je toplotni odjem na meji stalnega obratovanja obeh turbin, morajo eno plinsko turbino vklapljati in zaustavljati, kar povzroča rahla nihanja parametrov v sistemu, so še zapisali. Do kdaj bo tako, je v tem trenutku nemogoče napovedati. S popolnoma spremenjenimi režimi delovanja se tako v TEŠ kot v Komunalnem podjetju Velenje naši strokovnjaki srečujejo prvič in vseskozi iščejo ustrezne rešitve. Na odjem in način uporabe ene ali obeh plinskih turbin v največji meri vpliva vreme in zunanje temperature. Čas delovanja večje ali manjše moči tako dnevno skupaj usklajujemo in prilagajamo vremenskim razmeram. Vse odjemalce v Komunalnem podjetju Velenje prosimo za razumevanje, saj brez TEŠ toplote sami ne moremo zagotavljati.
Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se novembra najceneje ogrevamo v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer za megavatno uro občani plačujejo kar 251,73 evra, torej več kot trikrat več.
Po statistiki pa je v Velenju poraba toplote v povprečju 2-krat večja v primerjavi z ostalimi mesti!
Možni načini za energijske prihranke:
Zaradi načrtovanega bližnjega zaprtja Premogovnika Velenje, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti, ambicioznih zavez iz Pariškega sporazuma in energetske krize, ki je posledica rusko-ukrajinskega spora, moramo biti v Komunalnem podjetju Velenje čimprej pripravljeni na rezervni načrt ogrevanja Šaleške doline. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.
Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj, in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWH. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.
Na srečanju smo z vodstvom TEŠ dosegli dogovor na načelni ravni, da bo lahko obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Dogovorili smo se, da strokovni vodje vseh treh podjetij v najkrajšem možnem času izmenjajo ter uskladijo vsak svoje načrte za lokalno energetsko preobrazbo in preobrazbo daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, da ne bo več prihajalo do podvajanja pri vlogah za pridobivanje evropskih in državnih sredstev za te načrte.
V Komunalnem podjetju smo se medtem s predstavniki Ministrstva za infrastrukturo že dogovorili za pospešeno izmenjavo vseh informacij pri pridobivanju sredstev iz evropskih Sklada za pravičen prehod in Sklada za obnovo in okrevanje, pa tudi pri načrtih ostalih deležnikov na področju zelenega prehoda države. Hkrati že vodimo dialog z nevladnimi organizacijami in Evropsko Investicijsko banko.
Osnutek Akcijskega načrta smo pripravili skupaj z občinama Velenje in Šoštanj in s strokovnimi partnerji (podjetji ELES, Kolektor in Esotech).
Na naslovni fotografiji: delovno srečanje direktorjev Komunalnega podjetja, Termoelektrarne Šoštanj, Premogovnika Velenje in občin ustanoviteljic.
