Komunalno podjetje Velenje bo od 1. oktobra do predvidoma konca novembra 2026 izvajalo redno jesensko deratizacijo javnega kanalizacijskega omrežja ter omrežja sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti na območju občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Deratizacijo bo izvajala Služba za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje.
Namen deratizacije je zmanjšati populacijo glodavcev na raven, pri kateri ne predstavljajo več nevarnosti za zdravje ljudi in živali, ter omejiti gospodarsko škodo, ki jo lahko povzročajo.
V okviru deratizacije bodo v skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih nameščene parafinske vabe za zatiranje glodavcev. Vabe so zdravju škodljive, zato bodo nameščene v jaških in objektih na način, ki preprečuje stik z njimi. Vstop v objekte, ki so v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje, ter dostop do vab sta prepovedana. V primeru zaužitja vabe je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Protistrup je vitamin K.
Priporočilo uporabnikom
Za čim večjo učinkovitost ukrepa občanom in upravnikom večstanovanjskih objektov priporočamo, da v tem obdobju poskrbijo tudi za deratizacijo internega kanalizacijskega omrežja in priključkov stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov ter poslovnih prostorov v zasebni lasti. S celovitim pristopom se zmanjša možnost ponovne naselitve glodavcev in njihovega prehajanja med javnim in zasebnim kanalizacijskim omrežjem.
Za naročilo deratizacije zasebnega omrežja se je treba dogovoriti neposredno s pristojnim Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH) na telefonski številki 03 42 51 200.
Za uspešno izvedbo deratizacije vse uporabnike kanalizacijskega omrežja tudi pozivamo, da ostankov hrane ne odlagajo v kanalizacijo, temveč jih odlagajo v za to namenjene zabojnike. Prav tako je v kanalizacijski sistem prepovedano zlivati odpadno jedilno olje. Oddate ga lahko v Zbirnem centru Velenje 1 ob Škalskem jezeru. Delovni čas zbirnega centra je objavljen na spletni strani podjetja PUP Saubermacher.
Staranje vodovodnega omrežja, okvare in vodne izgube so izzivi, s katerimi se soočajo upravljavci vodovodnih sistemov po vsej Sloveniji. O stanju vodovodnega sistema v Velenju je za članek časopisa Delo »Tretjino vode izgubimo, za obnovo milijoni« podatke posredovalo tudi Komunalno podjetje Velenje.
Slovenski vodovodni sistemi so pod vse večjim pritiskom. Pomemben del omrežij je star več desetletij, obnove pa ne dohajajo potreb. Posledice so večje število okvar in vodne izgube. Ob tem na stanje infrastrukture vplivajo tudi suša in drugi vremenski dogodki. Za večje obnove so potrebna večmilijonska sredstva, pri čemer je infrastruktura praviloma v lasti občin, upravljavci pa skrbijo za izvajanje javne službe, vzdrževanje in zmanjševanje izgub.
Komunalno podjetje Velenje upravlja 741 kilometrov vodovodnega omrežja, od katerega je približno devet odstotkov starejšega od 50 let. Več kot polovico omrežja predstavljajo cevi iz polietilena (PE, 57 %), v omrežju pa so tudi cevi iz nodularne litine (28 %), PVC (11 %), azbestcementa (2 %) in drugih materialov (2 %).
Pomemben pokazatelj stanja in učinkovitosti vodovodnega sistema so vodne izgube. V KPV so te leta 2015 znašale približno 24,6 odstotka, do leta 2023 pa smo jih zmanjšali na 19 odstotkov. V letu 2025 so se povečale na 21,4 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da delež vodnih izgub ni odvisen le od starosti omrežja, temveč tudi od drugih značilnosti in pogojev delovanja sistema.
Za ocenjevanje učinkovitosti vodovodnega sistema se uporablja tudi infrastrukturni indeks izgub (ILI), ki pri vrednotenju upošteva značilnosti posameznega sistema. V Velenju je njegova vrednost leta 2015 znašala 3,61, leta 2023 pa je dosegla najboljšo vrednost 2,06. Leta 2025 je znašala 2,29. Kot navaja Delo, se je kazalnik v zadnjem desetletju v Velenju občutno izboljšal.
V okviru rednega načrta vzdrževanja občinskih cest smo zaključili obnovo odsekov cest JP 950 682 Odcep Laze 58 in JP 950 681 Odcep Podkoželj.
Dela so bila zaključena konec avgusta. Z obnovo smo izboljšali stanje vozišč, uredili odvodnjavanje ter s tem prispevali k varnejši in udobnejši uporabi cest za vse uporabnike.
Z rednim vzdrževanjem cestne infrastrukture skrbimo za njeno urejenost, kakovost in varnost ter zagotavljamo boljše pogoje za vsakodnevno uporabo občinskih cest.
