DEŽURNE ŠTEVILKE

 

 

 

 

 

Poslovilni prostor pokopalisce Podkraj edited

Pred natanko 58 leti, 1. julija 1968, je bilo odprto novo pokopališče v Podkraju. Izgradnja pokopališča z mrliško vežico in spremljajočimi objekti je bila takrat eden največjih projektov podjetja. Novo pokopališče v Podkraju je postalo skupno pokopališče za Velenje in Šoštanj. Pokopališče v Šmartnem pri Velenju je bilo že zapolnjeno, pokopališče v Družmirju pri Šoštanju pa je bilo zaradi posledic rudarjenja treba v celoti prekopati. Posmrtne ostanke iz več kot 1.100 grobov so prenesli na novo lokacijo v Podkraj.

pokopališče Podkraj ob otvoritvi 1. 7. 1968

Pokopališče Podkraj ob otvoritvi 1. julija 1968

Pokopališče ob farni cerkvi sv. Mihaela v Družmirju pri Šoštanju je delilo usodo tamkajšnje vasi. Pred pogrezanjem območja je bil na stroške Rudnika opravljen prekop pokojnikov iz več kot 1.100 grobov na druga pokopališča. Prekop pokopališča pri cerkvi sv. Mihaela je postopoma potekal med letoma 1968 in 1974. Delo je organizirala in vodila pogrebna služba KOC, pravna predhodnica Komunalnega podjetja Velenje.

Pokopališče v Družmirju

Pokopališče v Družmirju pri Šoštanju s cerkvijo sv. Mihaela

Pogrebna služba Komunalnega podjetja Velenje ima svoje začetke v letu 1961. Takrat so v skladu z Zakonom o pokopališčih prenehale delovati pokopališke uprave v Šoštanju, Velenju in Šmartnem ob Paki, njihove naloge pa je prevzelo komunalno podjetje.

V Komunalnem podjetju Velenje poleg izvajanja komunalnih dejavnosti danes upravljamo tudi dve pokopališči, in sicer pokopališče Škale in centralno pokopališče v Podkraju; skupaj 5.386 aktivnih grobnih mest (podatek za leto 2025). Pogrebno dejavnost izvajamo tudi na pokopališčih v Šmartnem ob Paki, Gorenju, Belih Vodah, Plešivcu in po pogodbi z Občino Dobrna tudi na pokopališču v Dobrni. Dejavnosti izvajamo skladno z veljavno zakonodajo in pooblastilom občin lastnic podjetja. 

Naslovna fotografija: poslovilni prostor na pokopališču Podkraj

IMG 8628

Komunalno podjetje Velenje obvešča, da na območju Mestne občine Velenje v mesecu juniju potekajo in se bodo v prihodnjih dneh začela gradbena dela na več odsekih omrežja daljinskega ogrevanja v okviru projekta Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline.

Dela se izvajajo oziroma se bodo izvajala na naslednjih lokacijah:

  1. Obnova vročevoda Šalek – Selo (projekt 012/2023):
  • odsek 3 (T3–T4) – območje za večstanovanjskimi objekti ob Vodnikovi cesti do Gimnazije,

Slika1

  • odsek 5 (J5165–J5167 / T6–T7) – območje pešpoti ob reki Paki med Kardeljevim trgom in Stantetovo ulico,

Slika2

  • odsek 2 (J6792–T2 / J6699) – območje ob večstanovanjskem objektu Jenkova cesta 15 -17.

Slika3

  1. Obnova odsekov toplovodnega CEP omrežja (projekt 050/2023):
  • odsek 3 (J5094–J5471) – območje nad Tomšičevo cesto (med Koroško, Kersnikovo, Jenkovo in Bračičevo cesto),

Slika4

  1. Obnova vročevoda Podkraj – Gorica (projekt 007/2023):
  • območje med J5335 in J5331 (Podkraj–Gorica),
    • območje med železniško postajo in Štrbenkovo cesto.

Slika5

Na navedenih območjih lahko pride do začasno spremenjenega prometnega režima, omejenega dostopa in motenj pri parkiranju.

Projekt Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline vključuje celovito obnovo vročevodnega in toplovodnega omrežja ter posodobitev energetskega sistema. Njegov namen je zmanjšanje toplotnih izgub, izboljšanje zanesljivosti oskrbe in postopni prehod na okolju prijaznejše vire energije.

Prizadevamo si, da bodo dela izvedena čim hitreje in z najmanjšim možnim vplivom na okolico. Upoštevajte, da se lahko časovnica zaradi nepredvidenih okoliščin spremeni.

Zahvaljujemo se za razumevanje in strpnost.

GLAVA PREOBRAZBA

  

IMG 3092

KP Velenje: leto stabilne oskrbe in ključnih razvojnih premikov

Komunalno podjetje Velenje je v letu 2025 zagotavljalo zanesljivo komunalno oskrbo ter izvajalo pomembne investicije v infrastrukturo. V ospredju je bila Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja, ki je prešla v izvedbeno fazo – z obnovo omrežja in posodobitvijo toplotnih postaj.

Do konca prve faze (2025–2026) je predvidenih več kot 21 GWh letnih prihrankov toplote in občutno znižanje emisij CO₂, projekt pa skupaj z energetskimi sanacijami utrjuje vlogo enega ključnih trajnostnih razvojnih ukrepov v Šaleški dolini.

Statistika

Odjemnih mest
Oskrbovanih objektov
Kilometrov omrežja
Infrastrukturnih objektov
Uporabniške nastavitve piškotkov
Piškotke uporabljamo, da bi zagotovili najboljšo izkušnjo z našo spletno stranjo. Če piškotke onemogočite, stran morda ne bo delovala pravilno.
Sprejmi vse
Zavrni vse
Preberi več
Osnovni piškotki
Nujni
Sistemski piškotek
Sprejmi
Analitika
Orodja, ki se uporabljajo za analizo podatkov za merjenje učinkovitosti spletnega mesta in za razumevanje delovanja.
Google Analytics
Sprejmi
Zavrni
Save