Vse uporabnike obveščamo, da interventna oskrba s pitno vodo na območju Lepe njive ni več potrebna. Spomnimo, da je hudo neurje avgusta letos močno poškodovalo in na posameznih mestih povsem uničilo cevovod Ljubija.
Sekundarno omrežje in vsi priključni vodi na Ljubijskem vodovodu so izprani, prav tako so očiščene vse mrežice na čistilnih kosih pri vseh uporabnikih, ki imajo odjem surove vode iz vodovoda Ljubija.
Nadomestna oskrba z cisternami za uporabnike Lepe Njive zato ni več potrebna in bo v celoti odstranjena iz prizadetih območij.
Na trasi vodovoda Ljubija je bil cevovod na več mestih odkrit, za sanacijo je bilo potrebno najprej zgraditi ustrezne oporne zidove in nato znivelirati cevovod ter ga podsuti in obsuti, prav tako pa tudi urediti optično povezavo med zajetjem in napravo za pripravo pitne vode Grmov vrh, ki je na več mestih pretrgana.
Medtem tudi že pripravljamo tehnološke rešitve za zaščito cevovoda Ljubija z opornimi zidovi, ki bi dolgoročno zaščitili cevovod.
V Komunalnem podjetju Velenje poleg izvajanja komunalnih dejavnosti upravljamo tudi dve pokopališči, in sicer pokopališče Škale, kjer je okoli 450 grobnih mest, in centralno pokopališče v Podkraju, kjer je okoli 4850 grobnih mest. Pogrebno pokopališka dejavnost je ena izmed dejavnosti PE Komunala, v kateri izvajamo javne gospodarske službe varstva okolja, kot je vodna oskrba ter odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode. Dejavnosti izvajamo skladno z veljavno zakonodajo in pooblastilom občin lastnic podjetja.
Pokopališka dejavnost zajema skrb za upravljanje pokopališč, pogrebna dejavnost pa je tržna dejavnost. Poleg rednega vzdrževanja pokopališč in načrtovanja investicij, je osrednja naloga pokopališke dejavnosti iskanje zadostnih pokopnih površin za pokojne. Na pokopališču Škale nimamo težav s prostimi grobnimi mesti, saj smo v letu 2021 zaključili z razširitvijo pokopališča in s tem pridobili 120 novih prostih grobnih mest, kar po statističnih podatkih zadostuje za približno štirideset let. Povsem drugačno je stanje na pokopališču Podkraj, kjer smo že izdelane načrte za razširitev pokopališča preko potoka Veriželj morali opustiti zaradi umestitve trase 3. razvojne osi. Zato se z obema občinama lastnicama, MO Velenje in Občino Šoštanj, trudimo poiskati in definirati nove pokopne površine, ki bi z novim prostorskim načrtom zagotavljale zadostno število potrebnih grobnih mest v prihodnosti.
Glede trendov na področju pogrebov in pogrebnih slovesnosti podatek za leto 2022 pokaže, da je bilo na pokopališčih Podkraj in Škale izvedenih 40 klasičnih pogrebov (pokop v krsti), ter 321 žarnih, od tega 22 z raztrosom pepela (ki se prav tako šteje kot žarni pokop). Medtem ko je bilo še v preteklih letih malo zanimanja za pokop v žarni zid, se je to v zadnjem času precej spremenilo in se za ta način pokopa odloča vedno več ljudi. Tudi glede raztrosa pepela pokojnih podatki za preteklih pet let kažejo, da je trend obrnjen navzgor. Zato smo v preteklem letu na pokopališču Podkraj postavili še štiri dodatna obeležja, na katera na željo svojcev zapišemo imena pokojnih. Načrtujemo pa tudi ureditev dodatnega prostora za raztros pepela v bližnjem gozdičku onkraj potoka Veriželj, ki bi ga seveda parkovno in arhitekturno uredili.
Na šaleškem razvojnem forumu z naslovom Projekti za desetletje korenitih sprememb, ki je potekal 17. oktobra 2023 v velenjskem Hotelu Paka, so strokovnjaki, lokalni uspešni podjetniki in župani spregovorili o prihodnosti doline.
V razpravi je sodeloval tudi direktor Komunalnega podjetja Velenje, d. o. o., mag. Gašper Škarja. Na omizju o Prenovi daljinskega ogrevanja s podnaslovom Zakaj, kdaj in kako je poudaril: »Prenova bo zaradi konca izkopavanja premoga, ki ga je država zakoličila pri letnici 2033, neizbežna. Edini energent, s katerim zagotavljamo ogrevanje v Šaleški dolini, je zdaj namreč premog. Načrtujemo torej nove vire energije za toploto, ki bodo obnovljivi in razpršeni. Prvi korak je obnova vse infrastrukture, vseh toplovodov in vročevodov, s čimer bomo začeli že naslednjo pomlad.« Sočasno je nujno energetsko obnoviti vse stavbe na območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj in izobraziti prebivalce, kako smotrno ravnati s toplotno energijo, je pojasnil. Vpeljava obnovljivih virov energije (sončne elektrarne, toplarne, male hidroelektrarne in večji vir, biomasa iz odpadnega lesa) pa bodo poskrbele za okoljsko sanacijo. Cilj je doseči kakovostno bivanjsko okolje za dolino, ki je prav zdaj na prelomnici: obeta se desetletje sprememb. Po končani tranziciji bomo imeli zelene, obnovljive vire toplotne oskrbe in prenovljen daljinski sistem z minimalnimi izgubami. »Dejstvo je, da smo v MO Velenje prebivalci še v letu 2021 porabili skoraj dvakrat več toplotne energije od državnega povprečja«, je opozoril Škarja.
