Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, mag. Tina Seršen, je v torek, 21. februarja 2023, gostila koordinacijski sestanek na temo investicij v Šaleški dolini, ki je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga. Na operativno srečanje so poleg vodstva Komunalnega podjetja Velenje prišli še vodilni na Holdingu Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj, Ministrstvo pa je zagotovilo tudi prisotnost pristojnih za informacije o črpanju evropskih strukturnih sredstev in sredstev iz Sklada za pravični prehod.
Direktor KPV, mag. Gašper Škarja, je poudaril izjemen pomen čim prejšnjega začetka črpanja evropskih sredstev, brez katerih izvedba rezervnega načrta ogrevanja Šaleške doline ne bo mogoča. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.
Skupaj z direktorjem TEŠ Mitjo Tašlerjem in inženirji HSE smo predstavili Skupni koncept Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ki smo ga pripravili v sodelovanju velenjskim premogovnikom. To pomeni, da smo se že dogovorili, da bo obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Člani Skupne strokovne skupine TEŠ – PV – KPV – HSE so se medtem dogovorili, da do konca februarja 2023 pripravijo Investicijske projekte za umeščanje in postavitev OVE virov s prikazom ekonomike stroškovne cene toplote na virih in skupne cene, ki bodo podlaga za nadaljnje korake ter za to ustrezne tehnične rešitve.
Prav to srečanje na temo investicij v Šaleški dolini, ki je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga, bo podlaga za projekte, ki jih bomo v sodelovanju z glavnima akterjema šaleške termo-divizije, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, pa tudi posamično, prijavljali za sofinanciranje projektov iz evropskega Sklada za pravični prehod in za pomoč države. Na prvem srečanju smo namreč prejeli jasen signal pristojnega ministra mag. Bojana Kumra, da bo država ustrezno podprla projekte, ki bodo usklajeni na ravni celotne Šaleške doline.
Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 t manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.
Na srečanju smo dorekli nekatere dileme pred začetkom črpanja sredstev, denimo:
Prvi razpisi bodo, kot so nam pojasnili, na voljo še to pomlad. O končnem konceptu se bomo predvidoma dogovorili čez mesec dni, ko bomo vnovič sedli za mizo s pristojnim ministrom.
Na naslovni fotografiji: koordinacijski sestanek na temo povezanih investicij v Šaleški dolini, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
V preteklem tednu smo že obveščali, da bomo na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote s strani Termoelektrarne Šoštanj s 1. 2. 2023 povišali variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za vse uporabnike Šaleške doline na 73,05421 €/MWh (brez DDV).
Vendar nam je vladna Uredba o oblikovanju cene toplote iz daljinskega ogrevanja (Uradni list RS, št. 9/23), iz katere izhaja omejitev variabilnega dela cene toplote za gospodinjske odjemalce (individualne in skupno odjemno mesto), ki za obdobje od 1. januarja do 30. aprila 2023 znaša 98,70 €/MWh, v svojem 2. členu, dvig cene za gospodinjske odjemalce omejila na obstoječi januarski cenik 2023. Kar pomeni, da cene variabilnega dela toplote za gospodinjske odjemalce do 30. aprila 2023 ostanejo enake cenam januarskega cenika, cene variabilnega dela toplote za poslovni in industrijski odjem pa z Uredbo niso omejene, zato zanje že s 1. 2. 2023 stopi v veljavo napovedani dvig cene na 73,05421 €/MWh. Šaleška dolina bi kljub dvigu variabilnega dela cene toplote še vedno ostala pod mejo, ki jo Uredba določa.
Komunalno podjetje Velenje je z lokalnima skupnostma, Mestno občino Velenje in Občino Šoštanj, že apeliralo na pristojnega ministra Bojana Kumra, da med upravičence do nadomestil po Uredbi za čas izgube od 1. januarja do 30. aprila 2023, v skladu z 18. členom Zakona o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, vključi tudi distributerje, ki imamo v ceniku za mesec januar 2023 in dalje, variabilni del cene toplote NIŽJO od navzgor omejene cene v višini 98,70 EUR/MWh.
Vlada je distributerjem z Uredbo dvig variabilnega dela cene toplote omejila, istočasno pa ni preprečila dviga cene za proizvajalce, v konkretnem primeru Termoelektrarni Šoštanj, ki je Komunalnemu podjetje Velenje v času že veljavne vladne Uredbe dvignila ceno toplote!
Komunalno podjetje Velenje je povišanje nakupne cene toplotne energije s strani Termoelektrarne Šoštanj v zadnjih mesecih doživelo kar 3 krat, vendar bremena v celoti nismo prenesli na končnega odjemalca, ampak smo s pomočjo občin ustanoviteljic finančno breme prevzeli na svoja pleča. Zato je Komunalno podjetje Velenje v letu 2022 že doseglo negativni poslovni izid pred obdavčitvijo v višini -1.247.592 € (nerevidirani podatki). Poleg dviga cene na strani Termoelektrarne Šoštanj in naraščajočih cen emisijskih kuponov so pritisk na dvig cene povečevale manjše prodane količine toplote v obdobju tople jeseni in začetka zime in močno povišani stroški električne energije. Za Komunalno podjetje Velenje, ki je že tako na robu insolventnosti, to pomeni 500.000 € neposredne izgube vsak mesec v okviru veljavnosti Uredbe! Kljub sprejemu dodatnih ukrepov za obvladovanje likvidnosti (mehanizem naknadnih vplačil kapitala, odlog plačila izdanih računov Komunalnemu podjetju Velenje, racionalizacija znotraj podjetja, prerazporejanje investicij, idr.) podjetje takšnega minusa ne bo preživelo.
Spomnimo, da je Komunalno podjetje Velenje na januarski seji sveta ustanoviteljev (27. 1. 2023) predstavnike lokalne skupnosti seznanilo s povišanjem povprečne nakupne cene toplotne energije s strani Termoelektrarne Šoštanj, ki je s 1. 12. 2022 dvignila ceno za 15,3 %, ter izvedla dodaten dvig povprečne nakupne cene toplote s 1. 2. 2023 za 11,7 %. Komunalno podjetje Velenje sredi leta 2022 ni uveljavilo celotnega dviga povprečne nakupne cene toplote, zato smo k uveljavitvi polnega dviga cene toplote s 1. 2. 2023 primorani.
Na podlagi nove povprečne nakupne cene toplote s strani TEŠ, ki s 1. 2. znaša 51,38 €/MWh (brez DDV), je svet ustanoviteljev Komunalnega podjetja Velenje 27. 1. 2023 sklenil, da bi novi variabilni del cene toplote za ogrevanje prostorov in sanitarno toplo vodo za vse uporabnike Šaleške doline s 1. 2. 2023, znašal 73,05421 €/MWh (brez DDV).
V skladu z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE), ki v svojem 56. členu določa obveznost distributerjev toplote po izdelavi trajnostnega načrta (skrajni rok za izdelavo je 18 mesecev od uveljavitve zakona, tj. 7. 2. 2023) in s pozivom pristojnega ministra g. Bojana Kumra smo v Komunalnem podjetju Velenje izdelali in na Agencijo za energijo poslali Trajnostni načrt za distribucijski sistem toplote za geografsko območje MO Velenje in občine Šoštanj 2022-2033.
V trajnostnem načrtu, ki zajema obdobje desetih let, so opredeljeni različni potenciali in trajnostne razvojne možnosti distributerja toplote. Sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline trenutno temelji le na viru toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, kot osnovni energent pa se uporablja lignit iz Premogovnika Velenje in kot rezerva zemeljski plin in ELKO na plinskih turbinah. V trajnostnem načrtu so torej opisani možni alternativni načini proizvodnih virov toplotne energije, ki bi neposredno vplivali na bodočo zanesljivost in ekonomiko oskrbe s toploto za več kot 35 tisoč občanov MO Velenje in občine Šoštanj z vsemi industrijskimi odjemalci v Šaleški dolini. Možni viri so uporaba energije sonca, energije, akumulirane v jezerih, energije iz termične obdelave organskih snovi ali uplinjanja biomase ter po možnosti še geotermalne energije, saj imajo precej nizke količine izpustov emisij. S trajnostnim načrtom dokazujemo povečanje energetske učinkovitosti, ki jo bomo z uresničitvijo naših načrtov na področju preobrazbe daljinskega sistema ogrevanja v prihodnje še povečevali.
