Ponovno vas obveščamo, da bo v obdobju od 17. marca do 30. aprila 2025 na območju občin Velenje in Šoštanj potekala redna spomladanska deratizacija javnega kanalizacijskega omrežja ter omrežja sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti. Namen deratizacije je zmanjšanje števila glodavcev, ki ne povzročajo le materialne škode, temveč predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje ljudi in živali.
Da bi bil ukrep čim bolj učinkovit, še enkrat pozivamo občane in upravnike večstanovanjskih objektov, naj to priložnost izkoristijo tudi za izvedbo deratizacije lastnega internega kanalizacijskega omrežja in priključkov iz stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov in poslovnih prostorov v zasebni lasti. Celovita deratizacija preprečuje selitev glodavcev v notranje priključke in zmanjša možnost njihove ponovne naselitve, kar dolgoročno izboljšuje bivanjske razmere ter zmanjšuje tveganje za širjenje bolezni.
Zakaj je to pomembno?
Preprečevanje ponovne naselitve glodavcev
Če se zatiranje izvaja samo v glavnem kanalizacijskem sistemu, se podgane umaknejo v interne cevi objektov. Ko se strup ali pasti odstranijo iz glavnega omrežja, se glodavci hitro vrnejo in težava se ponovi.
Glodavci uporabljajo interne priključke kot prehode
Podgane pogosto prehajajo med javnim in zasebnim kanalizacijskim omrežjem. Če deratizacija ni celovita, bodo preživele podgane našle poti nazaj v očiščene dele sistema.
Zmanjšanje škode v objektih
Če se deratizacija ne izvede v internih priključkih, glodavci ostanejo skriti v stenah, pod tlemi in v ceveh objektov. Tam povzročajo škodo, uničujejo napeljave in izolacijo ter predstavljajo nevarnost požara zaradi pregrizenih električnih kablov.
Zmanjšanje tveganja za zdravje
Podgane prenašajo številne bolezni (leptospiroza, salmoneloza, hantavirus, paraziti), ki se lahko širijo prek njihovih izločkov v kanalizaciji ali celo v notranjih prostorih objektov.
Dolgotrajnejši učinek deratizacije
Celovita deratizacija pomeni, da se glodavcem odvzame vsak možen varen prostor za preživetje in razmnoževanje, kar zmanjša potrebo po ponavljajočih se ukrepih in stroških deratizacije.
V obdobju od 17. 3. do 30. 4. 2025 bo potekala redna spomladanska deratizacija javnega kanalizacijskega omrežja in omrežja sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti na območju občin Velenje in Šoštanj. Deratizacijo bo izvajala Služba za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje. Cilj deratizacije je zmanjšati populacijo glodavcev do te mere, da ta ne predstavlja več nevarnosti za zdravje ljudi in živali. S postopki deratizacije se omejuje tudi nastanek gospodarske škode, ki je posledica dejavnosti glodavcev.
V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06, 49/20) se bodo postavljale parafinske vabe za zatiranje glodavcev. Vabe so zdravju škodljive, vendar bodo postavljene v jaške in v objekte na način, da občani ne morejo priti v stik z njimi. V objekte v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje je prepovedan vstop in dostop do vab. V primeru zaužitja vabe je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Protistrup je vitamin K.
Občanom in upravnikom večstanovanjskih objektov priporočamo, da to priložnost izkoristijo tudi za deratizacijo lastnega internega kanalizacijskega omrežja in priključkov iz stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov in poslovnih prostorov, ki so v zasebni lasti, ter s tem še dodatno pripomorejo k učinkovitosti deratizacije. Za naročilo storitve se je potrebno dogovoriti v lastni režiji s pristojnim Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH, 03 42 51 200).
V Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o., imamo dva strokovno usposobljena koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki zagotavljata, da se infrastrukturni projekti izvajajo varno in v skladu s predpisi. V letu 2024 je bilo izdelanih 46 varnostnih načrtov za projekte, kot so sanacije plazov, rekonstrukcije cest, gradnja vodovodov, obnova objektov in energetski projekti, od tega je bilo:
Najpogostejša odstopanja pri izvajanju del:
⚠️ Nezadostna uporaba osebne varovalne opreme – pri delu na gradbiščih je bilo večkrat opaženo, da delavci ne uporabljajo čelad, zaščitne obutve ali pasov za delo na višini, kar povečuje tveganje za poškodbe.
⚠️ Nezavarovana delovna mesta na višini – pogosti so primeri pomanjkljive zaščite pred padci, neustreznih odrskih konstrukcij ter odprtin, ki predstavljajo nevarnost za zdrse in padce.
⚠️ Neurejeno gradbišče – nepravilno skladiščenje materialov, neustrezno odlaganje odpadkov in neoznačena gradbišča lahko povzročijo nesreče in otežijo delo.
⚠️ Nevarne električne in strojne instalacije – odkrite so bile nepravilno zaščitene električne napeljave, poškodovano orodje ter neustrezni priključki, kar predstavlja nevarnost električnega udara ali požara.
⚠️ Pomanjkljiva signalizacija in označbe nevarnosti – manjkajoče opozorilne table, nepravilno označena gradbišča in pomanjkljivi varnostni znaki povečujejo tveganje za nesreče, tako za delavce kot za mimoidoče.
⚠️ Neustrezna prva pomoč in požarna varnost – na nekaterih gradbiščih so bili opaženi manjkajoči gasilni aparati in pomanjkljiva oprema za prvo pomoč, kar pomeni dodatno tveganje v primeru nesreče.
⚠️ Nepravilna uporaba gradbene mehanizacije – opažena je bila neupoštevnost varnostnih postopkov pri upravljanju strojev in transportu materialov, kar povečuje nevarnost poškodb.
Zagotavljanje varnosti pri delu je ključnega pomena! Zato so dosledno izvajanje zaščitnih ukrepov, redni nadzori in ozaveščanje vseh deležnikov nujni za varno in učinkovito delo na gradbiščih.
