Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2021 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.
Komunalno podjetje Velenje uporabnikom zagotavlja varno in zanesljivo oskrbo s pitno vodo, prav tako izvajamo nadzor nad kakovostjo pitne vode po celotni Šaleški dolini. Skupno s pitno vodo oskrbujemo 43.669 prebivalcev, kar predstavlja 97,4 % prebivalcev v vseh treh občinah. V letu 2021 smo v vseh treh občinah uporabnikom dobavili 2.913.602 m3 pitne vode, kar je za 32.000 m3 ali 1,09 % manj kot v letu 2020.
Skladnost in zdravstveno ustreznost pitne vode spremljamo v skladu s Pravilnikom o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 19/04, 35/04, 26/06, 92/06, 25/09, 74/15 in 51/17) in notranjim nadzorom na osnovi sistema HACCP (analiza tveganj in nadzor kritičnih kontrolnih točk). Poleg tega se skladnost pitne vode spremlja tudi preko državnega monitoringa pitnih vod. Za zagotavljanje mikrobiološke ustreznosti pitne vode le-to pripravimo po postopku ultrafiltracije, za zagotavljanje varne distribucije pa dodajamo minimalne količine klora. To je najpogosteje uporabljen postopek dezinfekcije, ki učinkovito uničuje bakterije in viruse.
V letu 2021 je bilo za namen notranjega nadzora po celotnem vodovodnem omrežju odvzetih 1143 vzorcev pitne vode. V 926 vzorcih so bile opravljene redne mikrobiološke in fizikalno-kemijske analize vode. Za ostale nadzore je bilo odvzetih 217 vzorcev vode, med njimi tudi 5 vzorcev za razširjene preiskave. Večina analiz je bila opravljena v lastnem tehnološkem laboratoriju Komunalnega podjetja Velenje. Republiški nadzor oziroma laboratorijsko preskušanje vzorcev pitne vode je v letu 2021 izvajal Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH Maribor). Rezultati preskušanja pri republiškem in notranjem nadzoru so pokazali, da je bila voda primerne kakovosti in zdravstveno ustrezna ter skladna z zakonodajnimi zahtevami. Pri zaznanih neskladjih ni bilo odstopanj v parametrih, ki bi lahko pomenili tveganje za zdravje uporabnikov pitne vode. Podatki o koncentracijah analiziranih parametrov v pitni vodi so prikazani v tabeli na povezavi Letno poročilo o kakovosti pitne vode v Šaleški dolini.
Sporočilo za javnost Mestne občine Velenje
Na pobudo župana Mestne občine Velenje Petra Dermola smo sklicali sestanek z vodstvom Komunalnega podjetja Velenje in s predstavniki vseh osmih upravnikov večstanovanjskih stavb v Velenju. Čeprav občini Velenje in Šoštanj dodatno subvencionirata ceno toplotne energije, sanitarne tople vode in omrežnino vode in je cena ogrevanja v Šaleški dolini v primerjavi z drugimi mesti med najnižjimi v Sloveniji, se zavedamo, da je finančni pritisk na gospodinjstva velik.
Z željo po energetskih prihrankih smo upravnike pozvali k razmisleku o energetski sanaciji objektov, h kontroli meritev komunalnih dobrin in k dodatnemu osveščanju glede porabe, obračunov. Poraba toplotne energije v večstanovanjski stavbi je po energetski sanaciji lahko manjša tudi od 25 do 30 %. Prav tako bomo na izvajalce delitev apelirali, da zagotavljajo optimalen način delitve stroška toplote z upoštevanjem korekcijskih faktorjev, k čemur jih lahko še dodatno spodbudijo tudi stanovalci večstanovanjskih stavb.
Za racionalnejše ogrevanje in porabo vode v večstanovanjskih stavbah lahko upravniki na rednih sestankih z etažnimi lastniki spodbudijo celovite energetske sanacije objektov, za katere lahko dobijo tudi ustrezne subvencije (Eko sklada ali podobne institucije). Na ta način se zmanjša strošek investicije, hkrati pa tudi dolgoročno poraba toplote pri posameznih uporabnikih. Primerjava porabe toplotne energije v večstanovanjski stavbi pred energetsko sanacijo in po njej kaže, da so lahko prihranki tudi od 25 do 30 %.
Na spletnem portalu www.zurnal24.si je objavljen prispevek STA Najdražje in najcenejše ogrevanje v Sloveniji, v katerem je narejena primerjava povprečne maloprodajna cena toplote za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote v večstanovanjski stavbi. Povprečna maloprodajna cena toplote je izračunana za devet občin, v katerih odjemalce toplote oskrbujejo iz sistema daljinskega ogrevanja. Kot je razvidno iz prispevka, so februarja za toploto največ plačevali gospodinjski odjemalci na Ravnah na Koroškem, 145,05 evra za megavatno uro (MWh). Sledijo ji občine Trbovlje (142,15 evra za MWh), Jesenice (133,24 evra za MWh), Ljubljana (124,86 evra za MWh), Slovenj Gradec (120,32 evra za MWh), Maribor (116,92 evra za MWh), Celje (96,06 evra za MWh), Kranj (91,28 evra za MWh) in Velenje s Šoštanjem (86,22 evra za MWh).
