Na Nacionalnem inštitutu za Biologijo so se kmalu po izbruhu epidemije covida-19 v Sloveniji na lastno pobudo in med prvimi v svetu lotili vzpostavitve monitoringa virusa SARS-CoV-2 v odpadnih vodah. Monitoring smo izvajali tudi v Komunalnem podjetju Velenje, in sicer v naši Službi za tehnologije in razvoj, ki v podjetju izvaja nadzor nad tehnologijo v procesih priprave pitne vode, čiščenju odpadne vode in pripravi hladilne in sistemske vode. V sklopu službe deluje tudi Tehnološki laboratorij, v katerem izvajamo analize za potrebe notranjega nadzora nad kakovostjo pitne vode, tehnološki monitoring odpadnih voda in analize sistemske ter hladilne vode ter kalibracije prenosnih in on-line merilnikov v podjetju. Poleg Centralne čistilne naprave Šaleške doline so monitoring izvajali še na šestih drugih čistilnih napravah po državi.
Količino virusa v odpadnih vodah merijo, ker okuženi ljudje izločajo virus preko blata. Količino virusa lahko spremljamo tako pri ljudeh, ki so bolni, kot pri tistih, ki nimajo bolezenskih znakov ali imajo mile simptome in niso bili napoteni na testiranje. Spremljanje novega koronavirusa v odpadnih vodah je dober dopolnilni načrt ob običajnem testiranju populacije. Raziskovalne skupine po celotnem svetu so pokazale, da je mogoče preko rednega vzorčenja in analize odpadnih vod večjih mest natančno spremljati spreminjanje števila okuženih, zaznati nova žarišča okužb in pojav novih različic virusa ter tudi napovedati izbruhe virusa nekaj dni pred rezultati kliničnega testiranja.
Zadnje informacije (24. 2. 2023), dostopne na spletni strani Inštituta, kažejo, da se je v primerjavi s prejšnjim tednom v odpadnih vodah čistilnih naprav Ljubljana, Kranj, Velenje, Celje in Maribor količina virusa zvišala, primerljivo količino virusa kot prejšnji teden pa so zaznali v odpadni vodi čistilne naprave Domžale. V odpadni vodi čistilne naprave Koper so tokrat zaznali nižjo količino virusa, ki je primerljiva s tisto izpred 14 dni.
Od vsega začetka je Inštitut sodeloval s Skupnim raziskovalnim središčem Evropske komisije v Ispri (JRC EC Ispra) pri pripravi priporočil za monitoring SARS-CoV-2 v odpadnih vodah za države članice in pri pripravi knjige s smernicami/navodili za laboratorijsko izvajanje monitoringa. Sredstva za razvoj in implementacijo monitoringa v Sloveniji je NIB med drugim pridobil s strani Generalnega direktorata za okolje Evropske komisije. Ponosni smo, da smo lahko orali ledino na tem področju.
Na naslovni fotografiji: Centralna čistilna naprava Šaleške doline, ptičja perspektiva.
Vlada je 13. januarja 2022 sprejela Strategijo za izstop premoga, ki Slovenijo zavezuje, da preneha z uporabo premoga do leta 2033. Poleg Šaleške doline je to gotovo ogromen izziv za celotno državo, saj se tu iz premoga proizvede kar tretjina električne energije v Sloveniji. Ker to za Šaleško dolino pomeni prenehanje izkopavanja in kurjenja premoga tudi za zagotavljanje toplote, ocenjujemo, da gre za visoko tveganje za oskrbo s toploto v Mestni občini Velenje. Sistem daljinskega ogrevanja, katerega edini vir je trenutno TEŠ, je drugi največji v Sloveniji in predstavlja kar 78 % delež oskrbe s toploto v Mestni občini Velenje.
Za prenovo sistema daljinskega ogrevanja je ključno zmanjšanje izgub, ki jih lahko dosežemo samo z nižjimi temperaturnimi režimi delovanja, tako imenovani nizkotemperaturni sistem, ki posledično zahteva energetsko prenovo VSEH stavb priključenih na sistem daljinskega ogrevanja.
Svojo porabo lahko odjemalci zmanjšate tudi sami.
Ukrepi za zmanjšanje porabe toplotne energije, poleg energetskih prihrankov toplote v eno in večstanovanjskih objektih, denimo učinkovito prezračevanje, ustrezno znižanje bivalne temperature, vgradnja termostatskih ventilov in preobrazba sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini so natančno opisani v Dokumentu na povezavi.
Praksa kaže, da lahko rabo energije za ogrevanje zmanjšamo od 15 do 20 %, če smo termostatske ventile namestili na vse radiatorje in to pravilno, če jih znamo pravilno uporabljati, ter če imamo vgrajeno tudi centralno regulacijo ogrevalnega sistema, ki temperaturo ogrevanja prilagaja glede na zunanje temperature. Centralno temperaturno regulacijo ogrevalnega sistema v večstanovanjskih objektih zagotavlja distributer toplote, v enodružinskih hišah pa lastnik objekta sam.
Načrt preobrazbe daljinskega ogrevanja do leta 2027 predvideva izvedbo 1. in 2. faze, to je prenova cevovodov v skupni dolžini 6 km in obnova obstoječih toplotnih podpostaj za doseganje nižjega temperaturnega režima in zmanjšanje izgub ter gradnja 13 samostojnih TP na območju Velenja. Vzporedno, do leta 2033, pa bo potekala priprava za razpršene obnovljive vire energije, ki bodo povsem neodvisni od zdajšnjega energenta, premoga. Obstoječi daljinski sistem ogrevanja bodo fizično razdelili na dva segmenta: veja Šoštanj in veja Velenje, celoten sistem ogrevanja pa bo ostal v skupnem upravljanju in z enotno ceno.
Za prenovo sistema daljinskega ogrevanja je ključno zmanjšanje izgub, ki jih lahko dosežemo samo z nižjimi temperaturnimi režimi delovanja, tako imenovani nizkotemperaturni sistem, ki posledično zahteva energetsko prenovo VSEH stavb priključenih na sistem daljinskega ogrevanja.
Zagotavljanje stabilne in trajnostne oskrbe s toploto je eden bistvenih stebrov pravičnega prehoda v ogljično nevtralno družbo.
Državna sekretarka na Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, mag. Tina Seršen, je v torek, 21. februarja 2023, gostila koordinacijski sestanek na temo investicij v Šaleški dolini, ki je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga. Na operativno srečanje so poleg vodstva Komunalnega podjetja Velenje prišli še vodilni na Holdingu Slovenske elektrarne in Termoelektrarne Šoštanj, Ministrstvo pa je zagotovilo tudi prisotnost pristojnih za informacije o črpanju evropskih strukturnih sredstev in sredstev iz Sklada za pravični prehod.
Direktor KPV, mag. Gašper Škarja, je poudaril izjemen pomen čim prejšnjega začetka črpanja evropskih sredstev, brez katerih izvedba rezervnega načrta ogrevanja Šaleške doline ne bo mogoča. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj.
Skupaj z direktorjem TEŠ Mitjo Tašlerjem in inženirji HSE smo predstavili Skupni koncept Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja, ki smo ga pripravili v sodelovanju velenjskim premogovnikom. To pomeni, da smo se že dogovorili, da bo obstoječe energetsko postrojenje tudi v prihodnje del daljinskega ogrevanja, čeprav energent ne bo več premog. Člani Skupne strokovne skupine TEŠ – PV – KPV – HSE so se medtem dogovorili, da do konca februarja 2023 pripravijo Investicijske projekte za umeščanje in postavitev OVE virov s prikazom ekonomike stroškovne cene toplote na virih in skupne cene, ki bodo podlaga za nadaljnje korake ter za to ustrezne tehnične rešitve.
Prav to srečanje na temo investicij v Šaleški dolini, ki je pred izjemno pomembnim obdobjem prestrukturiranja po koncu izkopavanja premoga, bo podlaga za projekte, ki jih bomo v sodelovanju z glavnima akterjema šaleške termo-divizije, Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje, pa tudi posamično, prijavljali za sofinanciranje projektov iz evropskega Sklada za pravični prehod in za pomoč države. Na prvem srečanju smo namreč prejeli jasen signal pristojnega ministra mag. Bojana Kumra, da bo država ustrezno podprla projekte, ki bodo usklajeni na ravni celotne Šaleške doline.
Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 t manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh. Šele po tem bomo lahko vpeljali 100-odstotno zelene vire energije za daljinsko ogrevanje.
Na srečanju smo dorekli nekatere dileme pred začetkom črpanja sredstev, denimo:
Prvi razpisi bodo, kot so nam pojasnili, na voljo še to pomlad. O končnem konceptu se bomo predvidoma dogovorili čez mesec dni, ko bomo vnovič sedli za mizo s pristojnim ministrom.
Na naslovni fotografiji: koordinacijski sestanek na temo povezanih investicij v Šaleški dolini, Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
