Predstavniki Komunalnega podjetja Velenje, Mestne občine Velenje, Komunale Slovenj Gradec in Zavoda KSSENA so si v okviru evropskega 3Diverse projekta ogledali primer dobre prakse »Revitalizacija vročevodnega omrežja v mestu Karlovac«, ki ga je kar v višini 80 % sofinancirala Evropska unija iz Evropskega sklada za Regionalni razvoj.
Projekt Revitalizacija vročevodnega omrežja v mestu Karlovac, ki bo zaključen predvidoma do konca leta (2023), predstavlja prvi korak pri oblikovanju tamkajšnjega energetsko učinkovitega ogrevalnega sistema.
Lotili so se zamenjave vročevodnih cevi in sekcijskih ventilov, revitalizacije opreme na primarnem delu toplotnih postaj in vzpostavitev nadzornega sistema za vodenje in nadzor distribucijskega omrežja – SCADA ter zamenjave črpalnih agregatov z vgradnjo frekvenčnih regulatorjev in revitalizacija sistema kemične priprave vode. Zamenjali bodo 15,7 km trase vročevoda s predizoliranimi cevmi in tako dosegli znatno, tudi do 50-odstotno, zmanjšanje izgub toplotne energije v vročevodu za več kot 50 %. Tako se bodo tudi izognili stroškom dopolnjevanja toplovodnega omrežja.
Izvedba načrtovanih projektnih aktivnosti bo omogočila trajnostni razvoj sistema daljinskega ogrevanja na območju mesta Karlovac, povečala zanesljivost in varnost dobave toplotne energije, zmanjšala izgube toplotne energije in s tem povezane stroške ter ugodno vplivala tudi na okolje; zmanjšala bo namreč emisije toplogrednih plinov.
Načrtovani investicijski projekt v vrednosti 18 mio €, ki so si ga ogledali, je usmerjen v rabo obnovljivih virov energije in spodbujanje energetske učinkovitosti. Izvedba projekta bo prispevala h kakovosti oskrbe lokalne skupnosti s toplotno energijo.
Po ogledu Toplarne Karlovac so si ogledali še kogeneracijsko postrojenje v podjetju Kircek energy d.o.o., ki se ukvarja izključno s proizvodnjo električne in toplotne energije. Njihovo kogeneracijsko postrojenje na lesno biomaso z maksimalno proizvedeno električno močjo 700 kW in toplotno močjo 3,5 MW je začelo obratovati junija 2018.
Vso proizvedeno toploto v podjetju porabijo za lastne sušilne kapacitete in ogrevanje delovnih prostorov, vso električno energijo pa oddajajo hrvaškemu operaterju energetskega trga.
Ker se Komunalno podjetje Velenje v sklopu Preobrazbe daljinskega ogrevanja intenzivno ukvarja z optimizacijo omrežja daljinskega ogrevanja in umeščanja novih OVE virov, sta bila ogleda Toplarne Karlovac in podjetja Kircek energy d. o. o. izjemnega pomena za projekte, ki KPV čakajo v prihodnjih letih.
Direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja je velenjskim mestnim svetnikom predstavil 1. fazo Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja in potrebo po energetski sanaciji stavb.
Poudaril je prednosti sistema daljinskega ogrevanja, med njimi višjo energijsko učinkovitost, zdravo in čisto bivalno okolje in implementacijo obnovljivih virov energije v velikem obsegu, kljub prostorskim omejitvam. Sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline je drugi največji v Sloveniji, a bo po zaprtju Premogovnika Velenje namesto premoga treba poiskati drug proizvodni vir za ogrevanje. Mestna občina Velenje in Občina Šoštanj ter Komunalno podjetje Velenje že letos načrtujejo oddajo vloge za črpanje sredstev iz evropskega Sklada za pravični prehod, kjer je Preobrazba opredeljena kot strateški projekt regije, v začetku naslednjega leta (2024) pa bodo začeli izvajati prenove izolacije in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj ter umeščati predviden prvi OVE vir za proizvodnjo toplote. Ključna bo tudi sočasna energetska sanacija vseh stavb na območju Velenja.
Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in letni prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh, je poudaril mag. Škarja.
Projekt je v 1. fazi ocenjen na slabih 30 milijonov evrov, pri čemer si prizadevajo, da bi levji delež zanj pridobili iz evropskega Sklada za pravičen prehod. Pripravljajo tudi projektno dokumentacijo za prvi manjši OVE vir kot del v 1. faze črpanja sredstev iz Sklada za pravični prehod, in sicer gre za model OVE energetske skupnosti, sestavljen iz toplotne črpalke moči 2 MW na Centralni čistilni napravi KPV, 5 sončnih elektrarn na objektih KPV, že obstoječe male hidroelektrarne Grmov vrh in postavitev nove male hidroelektrarne na lokaciji Čujež. Še vedno vztrajajo pri vodenju dveh scenarijev za doseganje neodvisnosti od premoga: izgradnjo povsem lastnih OVE virov in skupni koncept v sodelovanju s Termoelektrarno Šoštanj in njenim lastnikom, Holdingom Slovenske elektrarne.
Ob sočasni energetski sanaciji stavb za znižanje temperaturnega režima, ki bo bistveno znižala izgube v obstoječem sistemu daljinskega ogrevanja, pa bo ključno tudi ozaveščanje odjemalcev toplotne energije. Direktor KPV Škarja je namreč svetnikom predočil tudi podatke o povprečni porabi toplote pri uporabnikih: povprečna poraba toplotne energije v večstanovanjskih objektih v Velenju namreč znaša kar 138 KWh na kvadratni meter na leto, medtem ko je ta denimo v Mariboru precej nižja, 80 KWh. Poraba toplote pri energetsko saniranih objektih lahko pomeni tudi več kot 40 % nižje odčitke na števcih. Škarja je pojasnil še razloge za dvig variabilnega dela toplotne energije: v zadnjem letu dni so bili priča kar trem podražitvam na strani dobavitelja, torej TEŠ, zato se dvigu ni bilo mogoče izogniti. Prikazano je bilo, da je variabilni del cene toplote, ki se dviguje v zadnjem času, vključuje strošek nakupa toplote v TEŠ in električno energijo, ki poganja distribucijski sistem, torej KPV na ta del nima velikega vpliva. Fiksni del cene toplotne energije, ki vključuje stroške materiala, storitev, dela in vzdrževanja, pa je že od 1. 1. 2017 zaradi racionalizacije poslovanja in vedno večjih prihodkov na trgu, ostal nespremenjen.
Potreben bo spoštljiv dialog na ravni občine, je poudaril mag. Škarja, saj bo le s strpnostjo občanov in odločevalcev v lokalni skupnosti moč pravočasno prenoviti vse distribucijsko omrežje, kjer bodo v največji možni meri poleg toplovodov hkrati obnovili tudi vodovod in kanalizacijo. Na mestu je tudi apel državi po obsežnejši pomoči zlasti za energetsko sanacijo stavb, je dodal. Velenjski mestni svetniki so 1. fazo Preobrazbe podprli, pri čemer jim bo družba Komunalno podjetje Velenje svoje dejavnosti dvakrat letno predstavljala na sejah sveta.
Običajno gre postopek iskanja grobov svojcev, znancev, ljubih oseb tako: če poznamo kraj pokopa, lahko informacije o lokaciji grobov in pokopanih osebah pridobimo pri pogrebno-pokopališki službi, ki skrbi za določena pokopališča. V Velenju pa imamo že dlje časa avtomatsko informacijsko točko: na skupnem pokopališču za Velenje in Šoštanj v Podkraju stoji ob vhodu v poslovilno dvorano naprava z nameščenim iskalnikom grobnih mest, ki poleg obvestil o pogrebih in ostalih žalnih dogodkih omogoča iskanje lokacije grobov na pokopališčih Podkraj in Škale.
S pomočjo iskalnika lahko poiščete lokacije grobnih mest na pokopališču Podkraj. Za iskano grobno mesto se izriše pot od informacijske točke do iskanega grobnega mesta v Podkraju oziroma od vhoda na pokopališče Škale do iskanega grobnega mesta in podatki odsek, vrsta in številka groba. Pokojne lahko iščete po priimku, imenu ali kombinaciji obeh. Iskalnik grobov, ki omogoča iskanje po bazi preminulih, dnevno osvežujemo, tako da je pokojnega moč najti že prvi dan po pogrebu.
Pod imenom pokojnega imamo na voljo tudi Virtualne sveče in posvetila. Pokojnim lahko prižigamo štiri različne vizualne virtualne sveče za čas enega tedna ali meseca. Prav tako lahko napišemo posvetilo in si ogledamo zadnje prižgane sveče in zadnja posvetila.
Iskalnik grobov je dostopen na povezavi oziroma neposredno na naslovu https://iskalnik.kp-velenje.si/.
V KP Velenje poskrbimo za prevoz in ureditev pokojnih, uredimo vso dokumentacijo in uradno prijavo smrti na upravni enoti. Za hrambo pokojnih imamo urejenih devet hladilnic. Uredimo tudi slovo od pokojnega na domu, s svojci določimo lokacijo grobnega mesta, predvidenega za pokop, se dogovorimo za celoten protokol pogrebne svečanosti s pokopom in z ureditvijo grobnega mesta, uredimo žalne aranžmaje, stike s pevci, govorniki in trobentačem ter vse potrebno za izvedbo rudarskega pogreba.
Organizirano imamo 24-urno dežurno pogrebno službo vse dni v letu. Ne glede na delovni čas nudimo nasvet in pomoč, vezano na svojo dejavnost.
Na portalu Slovenski grobovi lahko najdete grobove znanih Slovencev, pokopanih bodisi doma bodisi v tujini, ter grobove znanih tujcev, ki so pokopani v Sloveniji. Lahko tudi prispevate v zbirko portret osebnosti ali sliko njenega groba ali oboje.
