Letos je mesto Velenje praznovalo 60 let. Prav tako letos obeležujemo 60-letnico organizirane oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Oboje je pravzaprav nerazdružljivo povezano in je vplivalo na razvoj drugega. Nikakor si namreč ni moč predstavljati rasti in razvoja mesta brez hkratnega razvoja ustrezne komunalne infrastrukture.
Izgradnja Velenja se je začela po letu 1950, pravi temelji novega Velenja pa so bili postavljeni leta 1957, ko je bil sprejet nov urbanistični program razvoja Velenja, ki je tedaj štelo nekaj čez 2000 prebivalcev. Stekla je organizirana graditev mesta Velenje, tj. gradnja stanovanjskih in spremljajočih objektov ter komunalno urejanje zemljišč. Mesto je bilo v veliki meri zgrajeno s prostovoljnim delom in udarniškimi akcijami, saj je bil to pogoj za pridobitev stanovanjske pravice. Tako so krajani Velenja regulirali reko Pako in zgradili mestno središče. 20. septembra 1959 so slovesno otvorili novozgrajeno središče Velenja na današnjem Titovem trgu, takrat pa je bila dokončana tudi graditev 750 družinskih stanovanj. V mestnih naseljih se je zelo izboljšala infrastruktura, nujna za življenje v mestih, od tlakovanja in asfaltiranja cest in ulic, kanalizacije in javne higiene do ureditve vodovoda, javnih površin, parkov in igrišč.
Vabljeni k ogledu prispevka iz oddaje Dobro jutro (VTV) z dne 18. 11. 2019, ki je v celoti posvečen 60-letnici delovanja daljinske oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Novembra leta 1959 je namreč stekla prva tovrstna oskrba v republiki Sloveniji in tudi takratni skupni državi Jugoslaviji. Za začetek daljinske oskrbe s toplotno energijo šteje 29. november 1959, ko smo začeli izvajati prvo daljinsko ogrevanja iz novozgrajenega toplovodnega omrežja za potrebe mesta Velenje. Dograjenih in priključenih na tricevno omrežje je bilo prvih 8 toplotnih podpostaj, ki so jih namestili v dograjenih objektih novega mestnega središča. Med njimi so bili poslovna zgradba Rudnika lignita Velenje (sedaj objekt Mestne občine Velenje), Delavski klub z Delavsko univerzo, Zdravstveni dom z lekarno, Poklicna šola za jamske delavce (danes Gimnazija Velenje) in njen internat (stavba Farmin), Kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov. Vse to in še več boste izvedeli ob ogledu prispevka, ki ga je pripravila Andreja Petrovic s sogovornikom s PE Energetika KPV Gregorjem Cvetom.
Na naslovni fotografiji: Nekdanja Termoelektrarna Velenje, predelana v toplarno, iz katere je stekla prva daljinska oskrba s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako pa tudi na področju tedanje skupne države – SFR Jugoslavije
Danes, 20. 9. 2019, smo v prostorih poslovne enota Energetika v Komunalnem podjetju Velenje sprejeli gosta iz Občine Plevlje, Črna Gora, in sicer podpredsednika občine Mervana Avdovića in svetovalca Direkcije za gradnje in investicije Jasmina Čelebića. Spremljal ju je Darko Lihteneker, vodja Medpodjetniškega izobraževalnega centra.
V današnji številki tednika Naš čas je objavljen prispevek Tatjane Podgoršek z naslovom "Ogrevalna sezona pred vrati", ki ga v celoti objavljamo tudi na spletni strani. Vabljeni k branju.
V prvi tretjini tega meseca se je ogrevala že večina odjemalcev, priključenih na sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline – Lani poraba toplote nižja za 8,7 % v primerjavi z letom 2017 – Stroški ogrevanja od 360 do blizu 700 evrov na sezono
Na Komunalnem podjetju kot izvajalcu storitve oskrbe s toplotno energijo v občinah Velenje in Šoštanj že nekaj let ne govorijo več o kurilni, ampak o ogrevalni sezoni, saj – pojasnjujejo – distribucijski sistem toplote v Šaleški dolini omogoča ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode 365 dni v letu. Ne glede na to gospodinjstva odprejo bolj ventile na radiatorjih ob večerih s prihodom nižjih temperatur. Se je obsežnejša ogrevalna sezona na sistemu daljinskega ogrevanja Šaleške doline že začela?
Komunalno podjetje Velenje, kot izvajalec gospodarske javne službe operaterja distribucijskega sistema zemeljskega plina, v prihodnjih mesecih izvaja zakonsko predpisano redno sistemsko kontrolo distribucijskega sistema zemeljskega plina.
Sistemska kontrola med drugim zajema kontrolo trase plinovodov, ki se izvaja s posebnim vozilom. Kjer dostop z vozilom ni mogoč, se kontrola glavnih in priključnih vodov ter hišnih priključkov do tipskih plinskih omaric na objektih izvaja ročno, z obhodom kontrolorja na terenu.
