Letos je mesto Velenje praznovalo 65 let. Prav tako letos obeležujemo 65-letnico organizirane oskrbe s toplotno energijo v Šaleški dolini. Oboje je pravzaprav nerazdružljivo povezano in je vplivalo na razvoj drugega. Nikakor si namreč ni moč predstavljati rasti in razvoja mesta brez hkratnega razvoja ustrezne komunalne infrastrukture.
Ideja o daljinskem ogrevanju se je porodila daljnega leta 1956, ko je bilo Velenje še trg, o takšnem načinu ogrevanja pa niso razmišljala niti naša večja mesta. Napredna zamisel je potrebovala samo tri leta od zasnove do izvedbe, kar je v tedanjih razmerah mejilo že na čudež, še danes pa lahko marsikdaj predstavlja nedosegljiv izziv.
Prvi akt, ki je predvidel daljinsko oskrbo s toplotno energijo, je bil Urbanistični program razvoja mesta Velenje, ki je bil sprejet leta 1957. Na podlagi le-tega so v letu 1958 začeli s predelavo Termoelektrarne Velenje za proizvodnjo toplotne energije ter izgradnjo osnovne toplovodne mreže do bodočega centra mesta. V letu 1959 je bilo zgrajenih in priključenih na tricevni oskrbovalni sistem prvih osem toplotnih postaj v stanovanjskih blokih in poslovni zgradbi Rudnika lignita Velenje (sedaj sedež MO Velenje), Delavski klub z Delavsko univerzo, Zdravstveni dom z lekarno, Poklicna šola za jamske delavce (danes Gimnazija Velenje) in njen internat, Kulturni dom ter nekaj stanovanjskih blokov. 29. 11. 1959 tako velja za začetek daljinske oskrbe s toplotno energijo v Republiki Sloveniji, prav tako pa tudi na področju tedanje skupne države – SFR Jugoslavije. Za potrebe Rudnika lignita Velenje je bil v letu 1960 zgrajen parovod, na katerega se je kasneje priključila Tovarna gospodinjske opreme Gorenje Velenje.
Zaradi postopnega zniževanja zunanjih temperatur, predvsem v jutranjih urah, se po posameznih objektih že kaže potreba po vklopu ogrevanja. Ker distribucijski sistem toplote na geografskem območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj, ki ga upravljanja Komunalno podjetja Velenje, d. o. o., omogoča ogrevanje skozi vse leto, je pričetek ogrevanja tako že mogoč. Izjema so le območja, kjer trenutno še potekajo investicijsko vzdrževalna dela oz. manjši vzdrževalni posegi.
Vse uporabnike toplote, predvsem pa upravnike večstanovanjskih objektov, pozivamo, da se vsa dela na notranjih instalacijah, ter posledično praznjenja in polnjenja sistemov, izvedejo pred samim začetkom potrebe po ogrevanju, tako da se lahko vklop ogrevanja izvede nemoteno in v čim krajšem času.
Upravnikom večstanovanjskih objektov prav tako predlagamo, da za vse objekte, na katerih so bila v zadnjem času izvedena obnovitvena dela (obnova zunanjega ovoja stavbe, obnova stavbnega pohištva, zmanjšanje obračunske ali priključne moč ogrevalnega sistema ipd.) podajo zahtevo za znižanje dovodne temperature ogrevanja. Zahteva se odda preko naročila za izvedbo storitve, navodila in obrazec sta dosegljiva na spletni strani podjetja na povezavi. Za več informacij nas pokličite na številko 03/896-12-66.
Svetujemo tudi, da je smiselno izvesti vklop ogrevanja že nekaj dni pred vnaprej napovedanimi ohladitvami. Regulacijska oprema namreč uravnava delovanje sistema ogrevanja glede na zunanjo temperaturo. Tako se pri toplejših temperaturah delovanje ogrevalnega sistema popolnoma izklopi ali pa deluje z zelo zmanjšano močjo, ob ohladitvi pa se moč ogrevanja samodejno prilagodi povečani potrebi po ogrevanju. V preteklih letih so se namreč pojavile težave ob naročilih za vklop ogrevanja, kjer so največjo težavo predstavljala interventna praznjenja in polnjenja sistemov, zaradi izvedbe del na notranjih instalacijah objektov ravno v času potrebe po začetku ogrevanja. Za pravilno praznjenje ali polnjenje notranjih razvodov ogrevanja v večstanovanjskih objektih je namreč potrebno tudi po nekaj ur dela, odvisno od velikosti posameznega objekta.
Stekla je vnovična dobava toplotne energije iz primarnega proizvodnega vira
V ponedeljek, 5. 12. 2022, je Termoelektrarna Šoštanj 6. blok po 52. dneh mirovanja priključila v obratovanje. To pomeni, da je bil izveden prehod na obratovanje primarnega proizvodnega vira, bloka 6. Prehod je kljub in napovedanim motnjam potekal brez večjih težav ali posledic in ga odjemalci toplote niso občutili.
V 52. dneh zagotavljanja ogrevanja preko sekundarnih proizvodnih virov, torej dveh plinskih enot, je na posameznih odsekih distribucijskega sistema toplote zaradi tehnoloških omejitev občasno prihajalo do motenj in z njimi povezanih nizkih parametrov. V tem času je bilo namreč delovanje celotnega distribucijskega sistema toplote treba ustrezno prilagajati glede na trenutno dobavljeno moč. Takšen način dobave toplotne energije je bil do sedaj uporabljen samo v krajših obdobjih ob izpadu primarnega proizvodnega vira (blok 6) ali sekundarnega proizvodnega vira (blok 5). Tokrat pa je dobava toplotne energije iz obeh plinskih enot pokrivala potrebo po toploti od precej toplega meseca oktober, ko so bile najvišje dnevne zunanje temperature še okoli 20 stopinj Celzija, do prvih dni meseca december, ko je potreba po ogrevanju že precej velika.
Z vnovično vzpostavitvijo dobave toplote iz primarnega proizvodnega vira, ki sledi potrebam distribucijskega sistema toplote, večjih motenj ni pričakovati, če pa do njih pride, se prosimo obrnite na 24-urno dežurno službo PE Energetika 03/896-12-56.
Uporabnikom se opravičujemo za nevšečnosti in zahvaljujemo za razumevanje!
V skladu z Zakonom o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21, 189/21 in 121/22 – ZUOKPOE), ki v svojem 56. členu določa obveznost distributerjev toplote po izdelavi trajnostnega načrta (skrajni rok za izdelavo je 18 mesecev od uveljavitve zakona, tj. 7. 2. 2023) in s pozivom pristojnega ministra g. Bojana Kumra smo v Komunalnem podjetju Velenje izdelali in na Agencijo za energijo poslali Trajnostni načrt za distribucijski sistem toplote za geografsko območje MO Velenje in občine Šoštanj 2022-2033.
V trajnostnem načrtu, ki zajema obdobje desetih let, so opredeljeni različni potenciali in trajnostne razvojne možnosti distributerja toplote. Sistem daljinskega ogrevanja Šaleške doline trenutno temelji le na viru toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, kot osnovni energent pa se uporablja lignit iz Premogovnika Velenje in kot rezerva zemeljski plin in ELKO na plinskih turbinah. V trajnostnem načrtu so torej opisani možni alternativni načini proizvodnih virov toplotne energije, ki bi neposredno vplivali na bodočo zanesljivost in ekonomiko oskrbe s toploto za več kot 35 tisoč občanov MO Velenje in občine Šoštanj z vsemi industrijskimi odjemalci v Šaleški dolini. Možni viri so uporaba energije sonca, energije, akumulirane v jezerih, energije iz termične obdelave organskih snovi ali uplinjanja biomase ter po možnosti še geotermalne energije, saj imajo precej nizke količine izpustov emisij. S trajnostnim načrtom dokazujemo povečanje energetske učinkovitosti, ki jo bomo z uresničitvijo naših načrtov na področju preobrazbe daljinskega sistema ogrevanja v prihodnje še povečevali.
V Komunalnem podjetju Velenje smo zaradi nekaterih motenj pri dobavi toplotne energije v preteklem obdobju pridobili obrazložitev Termoelektrarne Šoštanj. Kot so pojasnili, v času ko 6. blok Termoelektrarne Šoštanj zaradi pomanjkanja premoga stoji, toploto zagotavljajo z obratovanjem ene ali obeh plinskih turbin. Ker je toplotni odjem na meji stalnega obratovanja obeh turbin, morajo eno plinsko turbino vklapljati in zaustavljati, kar povzroča rahla nihanja parametrov v sistemu, so še zapisali. Do kdaj bo tako, je v tem trenutku nemogoče napovedati. S popolnoma spremenjenimi režimi delovanja se tako v TEŠ kot v Komunalnem podjetju Velenje naši strokovnjaki srečujejo prvič in vseskozi iščejo ustrezne rešitve. Na odjem in način uporabe ene ali obeh plinskih turbin v največji meri vpliva vreme in zunanje temperature. Čas delovanja večje ali manjše moči tako dnevno skupaj usklajujemo in prilagajamo vremenskim razmeram. Vse odjemalce v Komunalnem podjetju Velenje prosimo za razumevanje, saj brez TEŠ toplote sami ne moremo zagotavljati.
