V sredo in četrtek, 19. in 20. 10. 2022, so mestno občino Velenje obiskali predstavniki Evropske investicijske banke v okviru tehnične pomoči Target. Gre za instrument za tehnično pomoč Evropske komisije, Direktorata za energijo in EIB, namenjen tesni pomoči premogovnim regijam za pravični prehod v brezogljično družbo.
Namen obiska je bil predstavitev izzivov Šaleške doline v obdobju prestrukturiranja SAŠA regije in podrobna seznanitev ekipe evropskih strokovnjakov z obstoječim sistemom daljinskega ogrevanja in načrti za prihodnost glede dekarbonizacije sistema.
Zaradi načrtovanega bližnjega zaprtja velenjskega premogovnika, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti in ambicioznih zavez iz Pariškega sporazuma je pred dolino zahtevno obdobje prestrukturiranja, ki poleg izzivov predstavlja tudi priložnosti za nadaljnji razvoj.
Skupaj so si ogledali obstoječ sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki trenutno temelji na viru toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, podrobneje pa so spoznali tudi osnutek Akcijskega načrta zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga. Naš glavni cilj je, da na področju daljinskega ogrevanja do leta 2030 v celoti izstopimo iz premoga in preidemo na zelene vire energije, sistem optimiziramo ter zagotovimo stabilen in cenovno ugoden vir tudi v prihodnje. Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je najstarejši in drugi največji daljinski sistem v državi, bo ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov.
Mehanizem Target bo naši premogovni regiji zagotavljal brezplačno tehnično podporo pri pripravi celovite dokumentacije, vezane na preobrazbo daljinskega sistema, saj gre za finančno, tehnično, časovno in pravno zelo zahteven projekt.
Fotografija 1: Skupna predstavitev načrtov preobrazbe daljinskega ogrevanja na mestni občini Velenje
Fotografija 2: Ogled savinjsko-šaleške regije in obstoječega sistema daljinskega ogrevanja na hladilnem stolpu bloka 6, TEŠ
Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se bodo najceneje letos ogrevali v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer bodo za megavatno uro plačali kar 257,11 evra, torej več kot trikrat več.
Gre za primerjalno analizo stroškov oskrbe s toploto za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote iz različnih distribucijskih sistemov v Sloveniji. Tipični gospodinjski odjemalec biva v 2,5-sobnem stanovanju, velikem 69 kvadratnih metrov, v večstanovanjski stavbi s 30 stanovanji. Obračunska moč toplotne postaje je 210 kW, pripadajoča obračunska moč posameznega gospodinjstva je tako 7 kW, predvidena letna poraba toplote pa 6,21 MWh.
Na včerajšnji mednarodni konferenci Pozdravljena, prihodnost 2022 – preobrazba sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi je direktor Komunalnega podjetja Velenje mag. Gašper Škarja predstavil Akcijski načrt preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki smo ga pripravili skupaj s strokovnimi partnerji podjetji ELES, Kolektor in Esotech. Sledila je še okrogla miza z zaključki na temo daljinskega ogrevanja v Velenju.
Pred Šaleško dolino je izjemen izziv, kako preobraziti najstarejši in drugi največji daljinski sistem v Sloveniji, ki je 60 let predstavljal varno, cenovno ugodno ter okoljsko najboljšo rešitev za približno 40 tisoč prebivalk in prebivalcev ter gospodarstvo. Kako sistem posodobiti, ga nadgraditi, financirati in preiti v celoti na obnovljive vire energije v cenovnih, okoljskih in stabilnih okvirih, ki bodo sprejemljivi za prebivalce, so bila osrednja vprašanja letošnje konference.
Akcijski načrt zajema načrt prestrukturiranja oz. prehod na nov sistem daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga.
Posnetek konference.
Prispevek RTV SLO o mednarodni konferenci.
V Velenju smo na mednarodni konferenci o preobrazbi sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi, na kateri so bili poleg predstavnikov države prisotni tudi predstavniki Evropske unije ter drugi deležniki, razpravljali o načrtu ogrevanja v Šaleški dolini, ki naj bi bil razpršen in naj bi vključeval zelene vire: sončne toplarne, toplotne črpalke in za hladnejše mesece dodatno še uporabo biomase. Strokovnjaki so predstavljene rešitve v akcijskem načrtu ocenili kot pravo pot v procesu preobrazbe ogrevanja za skoraj 40 tisoč gospodinjstev Šaleške doline. Ne glede na letnico izstopa iz premoga smo si v Velenju zadali cilj, da do leta 2030 preidemo na zeleno energijo. Občankam in občanom bomo z nasveti, kako zmanjšati porabo energije, pomagali v energetski pisarni, ki jo bomo v središču mesta odprli v sredini novembra. Prav tako je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol imenovali skupino za civilni nadzor nad uvozom premoga, saj želimo, da so občanke in občani seznanjeni z vsemi informacijami, ki vplivajo na kakovost našega življenjskega okolja.
Projekt preobrazbe daljinskega sistema zajema tri sklope. Potrebno je sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe toplotne energije; optimizirati obstoječi sistem, da zmanjšamo izgube ter preidemo na nizkotemperaturni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključujemo obnovljive vire toplote. Nato pa sledi še postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sistem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv ter prijazen do okolja.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je povedal, da je v sklopu prestrukturiranja regije eden najbolj zahtevnih projektov preobrazba daljinskega ogrevanja, ki terja veliko mero odgovornosti, sodelovanja in aktivno udeležbo vseh udeležencev, tistih, ki lahko posredno ali neposredno pomagajo pri zeleni preobrazbi. Akcijski načrt preobrazbe smo že poslali na pristojne državne in evropske institucije, da se do njega opredelijo. Ko bo načrt potrjen, bomo začeli s pripravo ustrezne dokumentacije, ki bo osnova za črpanje evropskih sredstev. Ocenjena vrednost projekta danes znaša približno 130 milijonov evrov, letnega investicijskega kapitala Mestne občine Velenje pa je okoli 15 milijonov evrov. Jasno je, da ne moramo sami financirati tako velikega projekta, zato pričakujemo pomoč države in Evropske unije.
V dneh od 13. do 15. septembra 2022 je v Ljubljani potekala 18. Mednarodna konferenca o evropskem energetskem trgu, ki se je je udeležil tudi tehnični direktor Komunalnega podjetja Velenje Janez Ramšak, mag. ene. Na konferenci je v okviru projekta GEXIT (pri projektu GEXIT gre za postopno opuščanje fosilnih goriv v Evropi – izvedljivost, ureditev in možnosti financiranja za določene srednje in vzhodnoevropske države ter države jugovzhodne Evrope) predstavil izhodišča akcijskega načrta preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini ter izzive in priložnosti s tega področja.
V sami razpravi so bile izpostavljene konkretne izkušnje s transformacijo daljinskih sistemov na druge vire, s pripravo postopnega opuščanja premoga. Zaradi energetske krize pa so razpravljali tudi o tem, kako bo obstoječa premogovna tehnologija pomagala bolje obvladati cene ogrevanja v primerjavi z daljinskimi omrežji, ki so bolj odvisna od zemeljskega plina. V zaključku so bila podana priporočila za doseganje zmanjšanja porabe in obvladovanja cene plina v Sloveniji ter izpostavljeni kratkoročni, srednjeročni in dolgoročni cilji preobrazbe daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije (OVE).
