Projekt Enershare je v minulih dneh (7. in 8. november) v Lizboni tudi uradno zaživel. S sredstvi v višini 8 milijonov evrov bo skupaj s partnerji iz držav članic Evropske Unije postavil Skupni evropski energetski podatkovni prostor. Komunalno podjetje Velenje tokrat sodeluje na srečanju preko videopovezave.
Komunalno podjetje Velenje pri pilotnem projektu »Optimalno večenergetsko vektorsko načrtovanje« sodeluje s partnerji: ELES d. o. o, Elektro Celje d. d., COMSSENSUS, komunikacije in senzorika d. o. o in ENVIRODUAL, trajnostno okoljsko in energetsko upravljanje, raziskave in izobraževanje d. o. o.
Gre za združevanje podatkov (KPV, ELES, Elektro Celje), predprocesiranje in vizualizacijo v celostnem informacijskem Energetsko-podnebnem atlasu, kjer bomo aktivno sodelovali pri izmenjavi in analitiki podatkov o najrazličnejših energetskih trgih partnerjev in njihovem razvoju strategij valorizacije toplotne prilagodljivosti. V KPV bomo vključeni v načrtovanje usklajenih ukrepov med sistemskimi operaterji daljinskega ogrevanja in elektroenergetskih sistemov za zagotavljanje povpraševanja in doseganje podnebnih ciljev.
Vrednost pridobljenih nepovratnih sredstev za Komunalno podjetje Velenje znaša 77.700 EUR.
Na naslovni fotografiji: delovni sestanek partnerjev projekta ENERSHARE v Lizboni, 10. november 2022
Sporočilo za javnost Službe za odnose z javnostmi Mestne občine Velenje:
V torek, 15. novembra, ob 11. uri bomo uradno odprli novo Energetsko pisarno Velenje, kjer bodo občani lahko dobili informacije in konkretne napotke glede energetske prenove svojih domov, zmanjšanja porabe in stroškov energije ter glede možnosti pridobitve subvencij za energetske prenove. Z brezplačnimi nasveti strokovnjakov želimo občanom zagotavljati informacije o učinkoviti rabi toplotne energije, o varčnejši rabi toplotne in električne energije, o spodbujanju energetske samooskrbe z električno energijo ter obveščati o preobrazbi sistema daljinskega ogrevanja. Na ta način bomo pospešili energetsko prenovo stavb v občini, s čimer bomo dosegli ustrezne prihranke toplotne energije.
Energetska pisarna Velenje bo delovala na naslovu Šaleška cesta 18d (poleg poslovnih prostorov Habita). Osebno svetovanje bo potekalo vsak ponedeljek od 9. do 13. ure in vsako sredo od 13. do 17. ure. Občanke in občani lahko svetovalce kontaktirajo po elektronski pošti (Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.) ali po telefonu (070 91 60 77).
Energetska pisarna Velenje bo nudila brezplačno pomoč ter informacije o postopku in izvedbi investicije v proizvodno napravo ali energetsko sanacijo, vendar ne bo izvajala izbire tehnologije ali tehnike, izbire izvajalca ali izračunov ekonomike pro-jekta. Energetska pisarna v sklopu informiranja ponuja seznam oziroma nabor energetskih svetovalcev ter izvajalcev, ki opravljajo tovrstne storitve. Eden izmed ciljev pisarne je tudi osveščanje, da sta varčna in učinkovitejša raba energije dolgo-ročna pot do zniževanja stroškov za energijo.
Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se bodo najceneje letos ogrevali v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer bodo za megavatno uro plačali kar 257,11 evra, torej več kot trikrat več.
Gre za primerjalno analizo stroškov oskrbe s toploto za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote iz različnih distribucijskih sistemov v Sloveniji. Tipični gospodinjski odjemalec biva v 2,5-sobnem stanovanju, velikem 69 kvadratnih metrov, v večstanovanjski stavbi s 30 stanovanji. Obračunska moč toplotne postaje je 210 kW, pripadajoča obračunska moč posameznega gospodinjstva je tako 7 kW, predvidena letna poraba toplote pa 6,21 MWh.
V sredo in četrtek, 19. in 20. 10. 2022, so mestno občino Velenje obiskali predstavniki Evropske investicijske banke v okviru tehnične pomoči Target. Gre za instrument za tehnično pomoč Evropske komisije, Direktorata za energijo in EIB, namenjen tesni pomoči premogovnim regijam za pravični prehod v brezogljično družbo.
Namen obiska je bil predstavitev izzivov Šaleške doline v obdobju prestrukturiranja SAŠA regije in podrobna seznanitev ekipe evropskih strokovnjakov z obstoječim sistemom daljinskega ogrevanja in načrti za prihodnost glede dekarbonizacije sistema.
Zaradi načrtovanega bližnjega zaprtja velenjskega premogovnika, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti in ambicioznih zavez iz Pariškega sporazuma je pred dolino zahtevno obdobje prestrukturiranja, ki poleg izzivov predstavlja tudi priložnosti za nadaljnji razvoj.
Skupaj so si ogledali obstoječ sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki trenutno temelji na viru toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, podrobneje pa so spoznali tudi osnutek Akcijskega načrta zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga. Naš glavni cilj je, da na področju daljinskega ogrevanja do leta 2030 v celoti izstopimo iz premoga in preidemo na zelene vire energije, sistem optimiziramo ter zagotovimo stabilen in cenovno ugoden vir tudi v prihodnje. Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je najstarejši in drugi največji daljinski sistem v državi, bo ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov.
Mehanizem Target bo naši premogovni regiji zagotavljal brezplačno tehnično podporo pri pripravi celovite dokumentacije, vezane na preobrazbo daljinskega sistema, saj gre za finančno, tehnično, časovno in pravno zelo zahteven projekt.
Fotografija 1: Skupna predstavitev načrtov preobrazbe daljinskega ogrevanja na mestni občini Velenje
Fotografija 2: Ogled savinjsko-šaleške regije in obstoječega sistema daljinskega ogrevanja na hladilnem stolpu bloka 6, TEŠ
V Velenju smo na mednarodni konferenci o preobrazbi sistemov daljinskega ogrevanja v Evropi, na kateri so bili poleg predstavnikov države prisotni tudi predstavniki Evropske unije ter drugi deležniki, razpravljali o načrtu ogrevanja v Šaleški dolini, ki naj bi bil razpršen in naj bi vključeval zelene vire: sončne toplarne, toplotne črpalke in za hladnejše mesece dodatno še uporabo biomase. Strokovnjaki so predstavljene rešitve v akcijskem načrtu ocenili kot pravo pot v procesu preobrazbe ogrevanja za skoraj 40 tisoč gospodinjstev Šaleške doline. Ne glede na letnico izstopa iz premoga smo si v Velenju zadali cilj, da do leta 2030 preidemo na zeleno energijo. Občankam in občanom bomo z nasveti, kako zmanjšati porabo energije, pomagali v energetski pisarni, ki jo bomo v središču mesta odprli v sredini novembra. Prav tako je župan Mestne občine Velenje Peter Dermol imenovali skupino za civilni nadzor nad uvozom premoga, saj želimo, da so občanke in občani seznanjeni z vsemi informacijami, ki vplivajo na kakovost našega življenjskega okolja.
Projekt preobrazbe daljinskega sistema zajema tri sklope. Potrebno je sprejeti ukrepe za zmanjšanje porabe toplotne energije; optimizirati obstoječi sistem, da zmanjšamo izgube ter preidemo na nizkotemperaturni režim, kar je nujno, da lahko v sistem vključujemo obnovljive vire toplote. Nato pa sledi še postavitev novih postrojenj proizvodnje obnovljivih virov energije ter priključitev v sistem, ki bo stabilen, ekonomsko vzdržljiv ter prijazen do okolja.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je povedal, da je v sklopu prestrukturiranja regije eden najbolj zahtevnih projektov preobrazba daljinskega ogrevanja, ki terja veliko mero odgovornosti, sodelovanja in aktivno udeležbo vseh udeležencev, tistih, ki lahko posredno ali neposredno pomagajo pri zeleni preobrazbi. Akcijski načrt preobrazbe smo že poslali na pristojne državne in evropske institucije, da se do njega opredelijo. Ko bo načrt potrjen, bomo začeli s pripravo ustrezne dokumentacije, ki bo osnova za črpanje evropskih sredstev. Ocenjena vrednost projekta danes znaša približno 130 milijonov evrov, letnega investicijskega kapitala Mestne občine Velenje pa je okoli 15 milijonov evrov. Jasno je, da ne moramo sami financirati tako velikega projekta, zato pričakujemo pomoč države in Evropske unije.
