Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol in župan Občine Šoštanj Darko Menih sta sklicala sestanek s predstavniki energetskih družb – Premogovnika Velenje, TEŠ, HSE, predstavniki sindikatov zaposlenih in družbe ELES z namenom, da se vsi seznanijo z dejanskimi vzroki za začasno zaustavitev proizvodnje v TEŠ in stanjem v Premogovniku Velenje (v nadaljevanju PV). Na sestanek smo povabili tudi ministra za infrastrukturo mag. Bojana Kumra, ki pa se je opravičil. V medijih in med lokalnim prebivalstvom se zadnje dni širijo različne informacije o razlogih, ki so povzročili zastoj oziroma zmanjšano proizvodnjo v PV. Javnost upravičeno pričakuje pojasnila o dogajanju, ki pa jih zaradi premalo verodostojnih informacij župana nista mogla posredovati.
Župan Mestne občine Velenje Peter Dermol je povedal, da se zaveda, da lokalne skupnosti nimamo pristojnosti poseganja v poslovne odločitve, da pa imamo pristojnost in odgovornost vedeti oz. imeti informacije o poslovnih odločitvah, ki so vezane na socialno in delovno varnost zaposlenih ter na oskrbo s toplotno energijo Šaleške doline. Zato je predlagal razpravo o ključnih točkah za obe lokalni skupnosti: razlogi za izklop TEŠ iz energetskega omrežja in vplivi na oskrbo s toplotno energijo, stanje v PV glede načina in zmožnosti izkopa premoga, posledice za socialno in delovno varnost zaposlenih, stanje na področju uvoza tujega premoga ter ukrepi za preprečevanje vplivov razkladanja premoga na Krajevno skupnost Pesje.
V sredo in četrtek, 19. in 20. 10. 2022, so mestno občino Velenje obiskali predstavniki Evropske investicijske banke v okviru tehnične pomoči Target. Gre za instrument za tehnično pomoč Evropske komisije, Direktorata za energijo in EIB, namenjen tesni pomoči premogovnim regijam za pravični prehod v brezogljično družbo.
Namen obiska je bil predstavitev izzivov Šaleške doline v obdobju prestrukturiranja SAŠA regije in podrobna seznanitev ekipe evropskih strokovnjakov z obstoječim sistemom daljinskega ogrevanja in načrti za prihodnost glede dekarbonizacije sistema.
Zaradi načrtovanega bližnjega zaprtja velenjskega premogovnika, evropske usmeritve k podnebni nevtralnosti in ambicioznih zavez iz Pariškega sporazuma je pred dolino zahtevno obdobje prestrukturiranja, ki poleg izzivov predstavlja tudi priložnosti za nadaljnji razvoj.
Skupaj so si ogledali obstoječ sistem daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki trenutno temelji na viru toplote iz Termoelektrarne Šoštanj, podrobneje pa so spoznali tudi osnutek Akcijskega načrta zelene preobrazbe daljinskega ogrevanja, ki bo ekonomsko in okoljsko najbolj učinkovit ter sprejemljiv in bo popolnoma neodvisen od premoga. Naš glavni cilj je, da na področju daljinskega ogrevanja do leta 2030 v celoti izstopimo iz premoga in preidemo na zelene vire energije, sistem optimiziramo ter zagotovimo stabilen in cenovno ugoden vir tudi v prihodnje. Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, ki je najstarejši in drugi največji daljinski sistem v državi, bo ogromen strokovni, organizacijski in finančni zalogaj. Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo skoraj 40.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov.
Mehanizem Target bo naši premogovni regiji zagotavljal brezplačno tehnično podporo pri pripravi celovite dokumentacije, vezane na preobrazbo daljinskega sistema, saj gre za finančno, tehnično, časovno in pravno zelo zahteven projekt.
Fotografija 1: Skupna predstavitev načrtov preobrazbe daljinskega ogrevanja na mestni občini Velenje
Fotografija 2: Ogled savinjsko-šaleške regije in obstoječega sistema daljinskega ogrevanja na hladilnem stolpu bloka 6, TEŠ
Agencija za energijo objavlja mesečne analize cen toplote iz distribucijskih sistemov daljinskega ogrevanja. Glede na analizo Agencije, ki zajema povprečne maloprodajne cene toplote v tekočem mesecu v osmih izbranih slovenskih mestih iz sistemov daljinskega ogrevanja, se bodo najceneje letos ogrevali v Velenju, kjer je cena MWh toplote 79,55 evra, najdražje pa v Trbovljah, kjer bodo za megavatno uro plačali kar 257,11 evra, torej več kot trikrat več.
Gre za primerjalno analizo stroškov oskrbe s toploto za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov za značilnega gospodinjskega odjemalca toplote iz različnih distribucijskih sistemov v Sloveniji. Tipični gospodinjski odjemalec biva v 2,5-sobnem stanovanju, velikem 69 kvadratnih metrov, v večstanovanjski stavbi s 30 stanovanji. Obračunska moč toplotne postaje je 210 kW, pripadajoča obračunska moč posameznega gospodinjstva je tako 7 kW, predvidena letna poraba toplote pa 6,21 MWh.
