Srne vsako leto naredijo precej škode na grobovih, velikokrat tudi vrane, ki sploh pozimi rade prevračajo nagrobne sveče. Občani so nas večkrat opozorili, da srne na grobovih pojedo vse cvetje in za sabo puščajo iztrebke. Največjo škodo povzročajo v pomladanskih in jesenskih mesecih, še posebej pa v dneh okoli 1. novembra, ko občani na grobove prinesejo cvetlične aranžmaje. Tudi v mrzlih zimskih dneh njihovi obiski pokopališča niso redkost.
Niso pa edini nezaželeni gostje pokopališč – precej škode ali vsaj nereda lahko namreč povzročijo tudi nekatere ptičje vrste, kot so denimo srake, vrane, kavke, za katere je znano, da v hudih zimah rade kljuvajo vosek nagrobnih sveč. Pri svojem početju niso obzirne, zato lahko zjutraj najdemo prevrnjene in poškodovane sveče daleč stran od njihovega prvotnega mesta.
Škodo opažamo tudi zaposleni na Pokopališču Podkraj. V preteklosti smo že poskrbeli, da je ograja nameščena okoli pokopališča in redno preverjamo, da nima lukenj, še posebej v zgornjem predelu, kjer je zadaj gozd. Popoldanska izmena zaposlenih na pokopališču ob zaključku dneva tudi zapira vhode na pokopališče. Ker pa je pokopališče javni prostor, teh vrat ne smemo zaklepati. Na manjših vhodih ob straneh pokopališča smo na vrata namestili tudi napravo, ki samodejno zapira vrata. Žal, srne še vedno nekako najdejo pot na pokopališče, zato vse obiskovalce prosimo, da sploh v večernih urah za seboj zapirajo vrata na ograji pokopališča.
Ne glede na vse navedeno pa so odslej zaradi škode, ki jo srne povzročajo na grobovih, v večernih urah električna vrata spodaj pri parkirišču zaprta.
Do grobov ljubljenih vseeno še naprej lahko dostopate tudi v večernem času, in sicer na vhodu pri poslovilni dvorani, pri raztrosu (med Odsekoma H in F) ali na tretjem, zgornjem vhodu (Odsek L).
Danes v časnikih Dnevnik in Naš Čas: domačin, Silvester Koprivnikar deli razmišljanja o ogrevanju in Civilni iniciativi Velenje
Ogrevanje in civilna iniciativa Velenje V Velenju se je organizirala dokaj močna civilna iniciativa, ki zahteva odstope vodstva komunalnega podjetja zaradi visokih položnic za ogrevanje stanovanj. Res je, da so to zimo zneski na položnicah znatno višji, kot so bili v preteklosti. Z nizkimi stroški ogrevanja meščanov v preteklosti se je tudi občinska oblast vsa leta hvalila. Velenje in okoliški kraji se ogrevajo s sistemom daljinskega toplovoda, ki ga s toplo energijo napaja termoelektrarna Šoštanj. S toplovodom pa upravlja komunalno podjetje. Pred dnevi sem vodilnim aktivistom civilne iniciative povedal, da ima vsaka posledica svoj vzrok. Vzroki pa običajno segajo v preteklost. Tako je tudi s ceno toplotne energije, ki jo Teš dobavlja komunalnemu podjetju, in to s toplovodnim sistemom občanom. Če bi bil vzrok povišanja cen v slabem upravljanju Komunalnega podjetja, bi tudi sam, tako sem jim povedal, dal podpis za kadrovske menjave v vodstvu in organih upravljanja komunalnega podjetja.
Svet EU in Evropski parlament sta konec januarja 2024 dosegla začasni politični dogovor o predlogu za pregled Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode. Revizija navedene direktive je eden od ključnih rezultatov v smeri načrta EU za ničelno onesnaževanje. V članku želimo predstaviti novo ureditev področja čiščenja komunalnih odpadnih voda in kako bo ta vplivala na nadaljnji razvoj področja, predvsem z vidika prisotnosti onesnaževal v komunalni odpadni vodi in financiranja zahtevnejših postopkov čiščenja.
Namen Direktive o čiščenju komunalne odpadne vode (direktiva) je zaščititi okolje pred različnimi škodljivimi vplivi izpustov odpadne vode iz urbanih področij in izpustov iz določenih industrijskih sektorjev ter zagotoviti učinkovito zbiranje, čiščenje in odvajanje komunalnih in industrijskih odpadnih voda. Cilj prenovitve direktive je posodobiti 30 let staro direktivo, izboljšati upravljanje s komunalno odpadno vodo in obravnavati vire onesnaževanja iz urbanega okolja, ki v stari direktivi še niso bili ustrezno naslovljeni, ter doseči boljšo usklajenost s cilji Evropskega zelenega dogovora. Zato so v direktivi sedaj izpostavljena tudi mikroonesnažila, kamor spadata tudi mikroplastika, spojine PFAS, kozmetični pripravki, pesticidi in farmacevtske učinkovine - zdravila.
Prva stvar, ki jo je treba izpostaviti, je to, da komunalna odpadna voda ni vir mikroplastike in ostalih mikroonesnažil, ampak je samo transportni medij za te snovi. V komunalno odpadno vodo le-te preidejo pri uporabi pitne vode in vsakdanjih higienskih opravilih ljudi. Pri tem lahko izpostavimo tri bistvene izvore mikroplastike v odpadni vodi, in sicer: pranje sintetičnih oblačil, kozmetični pripravki in čistila za vsakdanjo higieno in rabo v gospodinjstvih ter ostanki avtomobilskih gum na cestiščih, ki se ob dežju izpirajo v mešane kanalizacijske sisteme ali pa neposredno v vodotoke. Ostali viri mikroonesnažil pa v komunalno odpadno vodo prehajajo ob njihovi uporabi ali pa po uporabi, v obliki človeških izločkov.
