Z obnovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini želimo povečati energetsko učinkovitost in zmanjšati emisije CO2. Ocenjena vrednost prve faze projekta, ki je že v teku, znaša skoraj 24,8 milijona evrov brez DDV, pri čemer bo delež financiranja evropskega Sklada za pravični prehod izjemno visok, kar 96-odstoten. Obnovili bomo skoraj 8 kilometrov omrežja, posodobili 9 toplotnih postaj in zgradili 65 internih toplotnih podpostaj. Projekt bo predvidoma zaključen v letu 2028, s čimer bomo zagotovili trajno, učinkovito, cenovno ugodnejše in okolju bolj prijazno ogrevanje.
Šaleška dolina se sooča s pomembno preobrazbo, saj po desetletjih uporabe premoga prehaja na bolj trajnostne vire energije. Obstoječi sistem daljinskega ogrevanja, ki je drugi največji v Sloveniji, že od leta 1959 oskrbuje več kot 12.000 odjemalcev. Zato je opuščanje rabe premoga zahteven in odgovoren proces. Podoba celotne regije, od gospodarstva do izobraževanja, zaposlovanja, okolja in socialnih razmer, bo po prestrukturiranju drugačna. Zaradi evropskih podnebnih ciljev je nujno potrebno postopno opuščanje premoga, kar bo vplivalo na celotno regijo. Cilj preobrazbe je vzpostavitev sistema daljinskega ogrevanja na obnovljive vire energije, zmanjšanje izgub in energetska sanacija stavb.
V sklopu prve faze preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline, vrednost katere je 24.809.943,55 evra brez DDV, bomo obnovili ključne dele distribucijskega omrežja, izboljšali toplotne postaje in nadgradili infrastrukturo, kar bo pripomoglo k večji zanesljivosti sistema.
V okviru projekta bomo obnovili kar 7.896 metrov primarnega in magistralnega omrežja in posodobili 9 območij večstanovanjskih objektov. Vse to vključuje tudi obnovo 2.431 metrov sekundarnega omrežja ter nadgradnjo 9 toplotnih podpostaj (TPP) in 65 individualnih toplotnih postaj (ITP).
Ponovno vas obveščamo, da bo v obdobju od 17. marca do 30. aprila 2025 na območju občin Velenje in Šoštanj potekala redna spomladanska deratizacija javnega kanalizacijskega omrežja ter omrežja sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti. Namen deratizacije je zmanjšanje števila glodavcev, ki ne povzročajo le materialne škode, temveč predstavljajo tudi resno tveganje za zdravje ljudi in živali.
Da bi bil ukrep čim bolj učinkovit, še enkrat pozivamo občane in upravnike večstanovanjskih objektov, naj to priložnost izkoristijo tudi za izvedbo deratizacije lastnega internega kanalizacijskega omrežja in priključkov iz stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov in poslovnih prostorov v zasebni lasti. Celovita deratizacija preprečuje selitev glodavcev v notranje priključke in zmanjša možnost njihove ponovne naselitve, kar dolgoročno izboljšuje bivanjske razmere ter zmanjšuje tveganje za širjenje bolezni.
Zakaj je to pomembno?
Preprečevanje ponovne naselitve glodavcev
Če se zatiranje izvaja samo v glavnem kanalizacijskem sistemu, se podgane umaknejo v interne cevi objektov. Ko se strup ali pasti odstranijo iz glavnega omrežja, se glodavci hitro vrnejo in težava se ponovi.
Glodavci uporabljajo interne priključke kot prehode
Podgane pogosto prehajajo med javnim in zasebnim kanalizacijskim omrežjem. Če deratizacija ni celovita, bodo preživele podgane našle poti nazaj v očiščene dele sistema.
Zmanjšanje škode v objektih
Če se deratizacija ne izvede v internih priključkih, glodavci ostanejo skriti v stenah, pod tlemi in v ceveh objektov. Tam povzročajo škodo, uničujejo napeljave in izolacijo ter predstavljajo nevarnost požara zaradi pregrizenih električnih kablov.
Zmanjšanje tveganja za zdravje
Podgane prenašajo številne bolezni (leptospiroza, salmoneloza, hantavirus, paraziti), ki se lahko širijo prek njihovih izločkov v kanalizaciji ali celo v notranjih prostorih objektov.
Dolgotrajnejši učinek deratizacije
Celovita deratizacija pomeni, da se glodavcem odvzame vsak možen varen prostor za preživetje in razmnoževanje, kar zmanjša potrebo po ponavljajočih se ukrepih in stroških deratizacije.
V Komunalnem podjetju Velenje, d. o. o., imamo dva strokovno usposobljena koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih, ki zagotavljata, da se infrastrukturni projekti izvajajo varno in v skladu s predpisi. V letu 2024 je bilo izdelanih 46 varnostnih načrtov za projekte, kot so sanacije plazov, rekonstrukcije cest, gradnja vodovodov, obnova objektov in energetski projekti, od tega je bilo:
Najpogostejša odstopanja pri izvajanju del:
⚠️ Nezadostna uporaba osebne varovalne opreme – pri delu na gradbiščih je bilo večkrat opaženo, da delavci ne uporabljajo čelad, zaščitne obutve ali pasov za delo na višini, kar povečuje tveganje za poškodbe.
⚠️ Nezavarovana delovna mesta na višini – pogosti so primeri pomanjkljive zaščite pred padci, neustreznih odrskih konstrukcij ter odprtin, ki predstavljajo nevarnost za zdrse in padce.
⚠️ Neurejeno gradbišče – nepravilno skladiščenje materialov, neustrezno odlaganje odpadkov in neoznačena gradbišča lahko povzročijo nesreče in otežijo delo.
⚠️ Nevarne električne in strojne instalacije – odkrite so bile nepravilno zaščitene električne napeljave, poškodovano orodje ter neustrezni priključki, kar predstavlja nevarnost električnega udara ali požara.
⚠️ Pomanjkljiva signalizacija in označbe nevarnosti – manjkajoče opozorilne table, nepravilno označena gradbišča in pomanjkljivi varnostni znaki povečujejo tveganje za nesreče, tako za delavce kot za mimoidoče.
⚠️ Neustrezna prva pomoč in požarna varnost – na nekaterih gradbiščih so bili opaženi manjkajoči gasilni aparati in pomanjkljiva oprema za prvo pomoč, kar pomeni dodatno tveganje v primeru nesreče.
⚠️ Nepravilna uporaba gradbene mehanizacije – opažena je bila neupoštevnost varnostnih postopkov pri upravljanju strojev in transportu materialov, kar povečuje nevarnost poškodb.
Zagotavljanje varnosti pri delu je ključnega pomena! Zato so dosledno izvajanje zaščitnih ukrepov, redni nadzori in ozaveščanje vseh deležnikov nujni za varno in učinkovito delo na gradbiščih.
V obdobju od 17. 3. do 30. 4. 2025 bo potekala redna spomladanska deratizacija javnega kanalizacijskega omrežja in omrežja sistema daljinskega ogrevanja s pripadajočimi objekti na območju občin Velenje in Šoštanj. Deratizacijo bo izvajala Služba za tehnologije in nadzor Komunalnega podjetja Velenje. Cilj deratizacije je zmanjšati populacijo glodavcev do te mere, da ta ne predstavlja več nevarnosti za zdravje ljudi in živali. S postopki deratizacije se omejuje tudi nastanek gospodarske škode, ki je posledica dejavnosti glodavcev.
V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 33/06, 49/20) se bodo postavljale parafinske vabe za zatiranje glodavcev. Vabe so zdravju škodljive, vendar bodo postavljene v jaške in v objekte na način, da občani ne morejo priti v stik z njimi. V objekte v upravljanju Komunalnega podjetja Velenje je prepovedan vstop in dostop do vab. V primeru zaužitja vabe je potrebno poiskati zdravniško pomoč. Protistrup je vitamin K.
Občanom in upravnikom večstanovanjskih objektov priporočamo, da to priložnost izkoristijo tudi za deratizacijo lastnega internega kanalizacijskega omrežja in priključkov iz stanovanjskih hiš, večstanovanjskih objektov in poslovnih prostorov, ki so v zasebni lasti, ter s tem še dodatno pripomorejo k učinkovitosti deratizacije. Za naročilo storitve se je potrebno dogovoriti v lastni režiji s pristojnim Nacionalnim laboratorijem za zdravje, okolje in hrano (NLZOH, 03 42 51 200).
Pitna voda v Šaleški dolini je bila v letu 2024 zdravstveno ustrezna in varna za pitje.
Na vodooskrbnih sistemih v Šaleški dolini se je izvajal obsežen nadzor kakovosti pitne vode. Na pipah uporabnikov so bile izvajane tri vrste monitoringa: republiški monitoring (NLZOH Maribor), redni zunanji nadzor (NLZOH Celje) ter redni notranji program spremljanja učinkovitosti priprave vode (Komunalno podjetje Velenje). Pri teh nadzorih so bili preverjani parametri, določeni v Uredbi o pitni vodi (Ur. l. RS, št. 61/23).
V letu 2024 je bilo pri republiškem monitoringu odvzetih 68 vzorcev pitne vode, pri zunanjem nadzoru 84 vzorcev pitne vode in pri rednem notranjem nadzoru 308 vzorcev. V vzorcih so se preverjali mikrobiološka in fizikalno-kemijska ustreznost pitne vode. Med vsemi odvzetimi vzorci sta bila 2 vzorca neustrezna, v obeh primerih so bili izvedeni korektivni ukrepi in kontrolna vzorčenja, zdravje uporabnikov ni bilo ogroženo. Vsi ostali vzorci so bili mikrobiološko in fizikalno-kemijsko ustrezni. V pitni vodi ni bilo prisotnih bakterij, virusov in parazitov ter mikroorganizmov, ki bi lahko predstavljali nevarnost za zdravje ljudi. Analize kažejo, da voda ne vsebuje nitratov, nitritov, stranskih produktov dezinfekcije, težkih kovin in hormonskih motilcev in je organoleptično ustrezna. V letu 2024 se je izvajala tudi redna notranja kontrola tople pitne vode. Izvedenih je bilo 197 kontrol priprave tople pitne vode in 133 kontrol prisotnosti Legionele. Povprečne vrednosti parametrov pitne vode v posameznem oskrbovalnem območju so prikazane v Tabeli 2.
Za obvladovanje kriznih situacij (onesnaženje virov, naravne nesreče, tehnične okvare ...) imamo pripravljene Načrte ukrepanja ter obveščanja v letu 2025. Obveščanje v izrednih razmerah bo potekalo preko naslednjih medijev: www.kp-velenje.si, Facebook KP Velenje, Radio Velenje, Moj radio, www.velenjcan.si, www.velenje.si, www.sostanj.si, www.smartnoobpaki.si in VTV studio. Obveščanje prednostnih objektov bo potekalo tudi preko njihovih kontaktnih oseb in preko Portala za uporabnike.
