Mestna občina Velenje in Komunalno podjetje Velenje sistematično spremljata porabo toplote v okviru sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. V Mestni občini Velenje je od 246 večstanovanjskih objektov že 44 odstotkov izvedlo vsaj en energetski ukrep, 9 odstotkov jih je celovito saniranih, 30 odstotkov pa jih je znižalo obračunsko moč. Za leto 2026 je napovedanih kar 47 novih sanacij, kar pomeni izrazit pospešek energetskih prenov. Najnovejši podatki potrjujejo, da so učinki energetskih sanacij in optimizacije ogrevalnih sistemov vse izrazitejši – tako pri porabi toplote kot pri stroških gospodinjstev.
Delovna skupina za analizo porabe toplotne energije in vode po večstanovanjskih objektih, ki jo je imenoval župan Mestne občine Velenje Peter Dermol, se je ponovno sestala in se seznanila z aktualnimi podatki.
Do konca leta 2025 je bilo na območju Mestne občine Velenje evidentiranih 246 večstanovanjskih objektov, od tega jih je že 109, kar 44 %, izvedlo vsaj enega izmed ključnih ukrepov za zmanjšanje rabe energije, 22 objektov (9 %) pa celovito prenovo. 73 večstanovanjskih objektov, kar predstavlja 30 odstotkov vseh, je že znižalo obračunsko moč in si zagotovilo nižje fiksne stroške ogrevanja.
Analiza porabe toplote za leto 2025 kaže, da je bila skupna količina toplote primerljiva z letom 2024, čeprav so bile povprečne zunanje temperature nižje. To pomeni, da prenove že vidno vplivajo na manjšo porabo.
Najbolj nazoren primer je objekt na Tomšičevi 39–41–43, kjer so izvedli vse ključne ukrepe energetske sanacije: toplotni ovoj, zamenjava stavbnega pohištva, optimizacija ogrevalnega sistema, hidravlično uravnoteženje ter znižanje obračunske moči. Podatki kažejo, da sanirani objekt porabi približno polovico toplote v primerjavi z nesaniranimi sosednjimi stavbami. Medtem ko nesanirani objekti dosegajo porabo nad 160 MWh letno, je poraba na celovito saniranem objektu okoli 84 MWh. Tudi v obdobjih hladnejših zim, ko se poraba na številnih objektih poveča, sanirane stavbe ohranjajo bistveno nižjo porabo na kvadratni meter. To potrjuje, da investicija v energetsko učinkovitost ni le kratkoročen ukrep, temveč predstavlja trajno nižji strošek za gospodinjstvo.

Uporabniki abonmajev, kart in dovolilnic lahko odslej preprosto preverijo veljavnost svojih dovoljenj na spletu – hitro, enostavno in brez obiska podjetja.
Spletni dostop je na voljo preko QR kode ali na povezavi ali

Preverjanje lahko opravijo vsi uporabniki, ne glede na to, ali so abonma, karto ali dovolilnico kupili v spletni trgovini ali osebno na sedežu podjetja.
Kako deluje?

Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) je 15. januarja zvišala ceno toplote za daljinsko ogrevanje. Do spremembe je prišlo zaradi zakonske uskladitve cene z inflacijo, in to kljub nasprotovanju Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj. Ker mora Komunalno podjetje Velenje pri oblikovanju cen slediti zakonskim postopkom, se bo višja nabavna cena upoštevala z dvigom variabilnega dela cene toplote od 1. februarja 2026.
Da se ta sprememba v najhladnejšem delu leta ne bi poznala na položnicah, sta se obe občini odločili, da bosta v celoti pokrili razliko v ceni v mesecih februar, marec in april 2026 za gospodinjske uporabnike. To pomeni, da cena toplote na megavatno uro za uporabnike v tem obdobju ostaja enaka. Račun za ogrevanje bo, tako kot do zdaj, odvisen predvsem od porabe posameznega gospodinjstva. S tem ukrepom želita občini zagotoviti, da ostane ogrevanje v tej sezoni predvidljivo in dostopno.
Hkrati obveščamo, da bo Komunalno podjetje Velenje po več letih prilagodilo tudi fiksni del cene toplotne energije, ki se od leta 2017 ni spreminjal, medtem ko so se stroški v tem času občutno povečali. Sprememba se nanaša le na industrijske in poslovne odjemalce – zanje bo fiksni del cene od 1. maja 2026 višji za 10,4 odstotka.
Za gospodinjstva fiksni del cene ostaja nespremenjen. O morebitnih nadaljnjih spremembah bodo uporabniki pravočasno obveščeni.
Naslovna fotografija: Andraž Roškar, KPV

V Vili Bianca v Velenju je včeraj (tj. 12. februarja 2026) potekal zaključni dogodek evropskega projekta 3Diverse, ki je v okviru programa LIFE od oktobra 2022 do marca 2026 usmerjen v preobrazbo energetskih sistemov Savinjsko-šaleške regije, predvsem daljinskega ogrevanja, ob postopnem opuščanju premoga. Projekt, vreden 1.450.513,40 €, je financiran s strani Evropske komisije iz programa EU LIFE - CET ter združuje občine, raziskovalne ustanove, industrijo ter Komunalno podjetje Velenje pri razvoju sodobnih rešitev za pametno, digitalizirano in nizkoogljično energetiko.
Osrednji del dogodka je bila okrogla miza, na kateri so sodelovali Klemen Kosovinc (Kolektor Setup), dr. Andrej Kitanovski (Fakulteta za strojništvo, Univerza v Ljubljani), Uršula Menih Dokl (Šaleško EKO gibanje), Gregor Rome (Care4Climate in Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo), Boštjan Krajnc (direktor Zavoda Kssena) in Ana Šuperger (Šaleški študentski klub). Razprava je izpostavila izzive stabilnosti cen toplote, digitalizacije sistemov, diverzifikacije virov energije ter vlogo posameznika in lokalne skupnosti pri sprejemanju sprememb. Posebej živahna je bila debata o spremembi življenjskih navad uporabnikov, komunikaciji ter pridobivanju zaupanja domačinov za projekt.
Sodelujoči so poudarili, da je vloga posameznika ključna – sprejemanje novih navad, kot so racionalna raba energije, prilagajanje na pametne rešitve in sodelovanje pri energetski prenovi stavb. Komunikacija je bila izpostavljena kot osrednji element: transparentno obveščanje, vključevanje prebivalcev v proces odločanja ter odprt dialog so nujni za pridobitev zaupanja domačinov. Spremembe morajo temeljiti na sodelovanju, upoštevanju skrbi in želja skupnosti ter mladih, saj je le tako mogoče doseči, da prehod na nov sistem postane priložnost, ne grožnja.
Prisotne je z uvodnim nagovorom pozdravila tudi predstavnica Evropske komisije Marta Presmanes, ki je poudarila, da je projekt zgleden primer evropske ambicije za energetski prehod. Projekt spodbuja prehod iz premoga v trajnostno, digitalizirano in nizkoogljično daljinsko ogrevanje Šaleške doline, izboljšuje učinkovitost obstoječega sistema in zmanjšuje izgube toplote ter ustvarja prepričljiv model za zeleno preobrazbo regije.

Tudi v letu 2026 nadaljujemo z aktivnim varovanjem okolja ter spodbujanjem izgradnje malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN). Upravičencem omogočamo sofinanciranje, in sicer v višini 1.500 evrov na posamezen objekt. V proračunu smo za ta ukrep zagotovili 20.000 evrov. Na območju občine je na javno kanalizacijsko omrežje priključenih več kot 93 % prebivalcev.
Z javnim razpisom želimo prispevati k zmanjševanju onesnaževanja okolja s komunalnimi odpadnimi vodami, spodbuditi izgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav ter zagotoviti ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda na območjih, kjer izgradnja javne kanalizacije ni predvidena.
Sofinancirani bodo stroški nakupa naprave ter z njo povezanih gradbenih in montažnih del. Do sofinanciranja so upravičene fizične osebe, ki so lastniki obstoječih stanovanjskih objektov na območju Mestne občine Velenje, kjer ni predvidena izgradnja javne kanalizacije. Pomemben pogoj za pridobitev sredstev je tudi predložitev poročila o prvih meritvah delovanja MKČN, ki morajo biti izvedene skladno z razpisnimi pogoji. Vzorčenje je potrebno opraviti po vzpostavitvi stabilnih obratovalnih razmer, in sicer ne prej kot v treh in ne pozneje kot v devetih mesecih po zagonu naprave.
Javni razpis za pridobitev sofinanciranja izgradnje male komunalne čistilne naprave bo objavljen predvidoma v začetku maja. Tistim, ki letos načrtujejo vgradnje MKČN, svetujemo, da z deli začnejo že v aprilu. Za pridobitev subvencije je namreč treba priložiti prve meritve delovanja, ki jih lahko akreditirani laboratorij opravi šele tri mesece po zagonu naprave, ko ta deluje stabilno.
Sporočilo za javnost Mestne občine Velenje