V zadnjih nekaj letih lahko opažamo trend naraščanja števila energetskih sanacij večstanovanjskih in drugih večjih objektov. Sanacija zunanjega ovoja stavbe vsekakor v veliki meri pripomore k zniževanju potrebe po ogrevanju in posledično zniževanju stroškov ogrevanja objekta.
Ob tem je potrebno pripomniti, da sanacija zunanjega ovoja stavbe ni edina možnost uspešnega zniževanja potrebe po ogrevanju. V nadaljevanju je naštetih nekaj preostalih ukrepov, kateri prav tako bistveno vplivajo na porabo energije za ogrevanje objekta.
Hidravlično uravnoteženje objekta
Večino težav z neučinkovitim delovanjem sistemov centralnega ogrevanja lahko odpravimo z avtomatskim hidravličnim uravnoteženjem ogrevalnega sistema, ki je nepogrešljiv ukrep za pravilno delovanje ogrevalnega sistema v večstanovanjskem objektu. Z njim dosežemo ustrezne pretoke v vseh grelnih telesih po objektu, očitno znižamo stroške ogrevanja, zmanjšamo moteče šumenje po razvodih cevi in predvsem zagotovimo pravično delitev stroškov ogrevanja med lastniki stanovanj. Vsekakor je takšen ukrep priporočljiv v objektih z zapletenim in zelo razvejanim razvodom ogrevalnega sistema.
Ukrep je primeren tako v energetsko delno prenovljenih večstanovanjskih objektih s toplotno izolirano fasado kot v objektih, kjer sanacije ovoja stavbe še niso izpeljali. Hidravlično uravnoteženje omogoča primerljive prihranke energije tudi, če ga izpeljemo pred zamenjavo toplotnega ovoja stavbe. V primerjavi z energetsko obnovo fasade je namreč investicijsko neprimerno manj zahteven ukrep s krajšo dobo povračila. Izkušnje kažejo, da je v večstanovanjskih stavbah rok vračila naložbe v hidravlično uravnoteženje od enega do treh let.
Hidravlično uravnoteženje ogrevalnega sistema se izvede z ustreznim preračunom in vgradnjo ventilov za avtomatsko hidravlično uravnoteženje. Na trgu je kar nekaj specializiranih podjetij, katera ponujajo izvedbe takšnih storitev. Na področju Šaleške doline je tako po naročilih upravnikov objektov v zadnjih nekaj letih hidravlična uravnoteženja objektov izvedlo več različnih izvajalcev del.
Zniževanje dovodnih temperatur
Zniževanje dovodne temperature v grelna telesa je smiseln ukrep po zaključeni izvedbi obnove zunanjega ovoja stavbe, prenovi ogrevalnih teles ali hidravličnega uravnoteženje objekta. V praksi to pomeni zniževanje dovodne temperature dvižnih vodov za nekaj stopinj Celzija. Splošno znano dejstvo je, da zniževanje dovodnih temperatur pomeni manjše izgube pri prenosu toplote do grelnih teles, posledično torej prihranke pri porabi energije. Vendar je potrebno pri tem upoštevati, da je zniževanje dovodne temperature tehnično pogojeno z velikostjo in razvejanostjo notranjih razvodov ogrevalnih sistemov in ne more biti v vseh objektih enako.
Zniževanje dovodne temperature dvižnih vodov v večstanovanjskih objektih izvaja distributer toplote po pozivu oz. naročilu upravnika večstanovanjskega objekta.
Prenova ogrevalnega sistema
Prenova ogrevalnega sistema lahko obsega prenovo naprav za proizvodnjo ali pretvorbo energije v toploto in prenovo ogrevalnih teles. Prenova proizvodnih naprav zajema zamenjavo posameznih sklopov (peč, regulacija, črpalni agregati, …) ali kompletno prenovo npr. prenova kurilnice, toplotne podpostaje itd. Prenova ogrevalnih teles pa zajema menjavo starih manj učinkovitih grelnih teles npr. radiatorjev z novimi, vgradnjo termostatskih ventilov, sobne regulacije itd.
V večstanovanjskih objektih lahko lastniki posameznih enot v objektu torej sami poskrbijo za učinkovitost delovanje ogrevalnega sistema z menjavo grelnih teles in namestitvijo termostatskih ventilov, medtem ko za vzdrževanje naprav v toplotni podpostaji skrbi distributer toplote. Le-ta redno in v skladu z načrtom posodobitev skrbi za ustrezno posodobitev naprav.
Praksa je, da po uspešno izvedenem hidravličnem uravnoteženju objekta in predložitvi izračuna hidravličnega uravnoteženja distributer toplote po pozivu upravnika objekta ustrezno dimenzionira in posodobi posamezne elemente toplotne podpostaje, kar pomeni znatno znižanje porabe toplote in električne energije.
Slike: zurnal.si, imi-hydronic.com, GETTY
