Hladna fronta, ki je konec meseca septembra prešla naše kraje in močno znižala zunanje temperature, je pri prebivalcih v Šaleški dolini spodbudila željo po ogrevanju objekta. Pri tem se je na Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., kot izvajalca gospodarske javne službe dejavnosti distribucije toplote na geografskem območju mestne občine Velenje in občine Šoštanj, v samo nekaj dneh obrnilo ogromno uporabnikov direktno ali preko upravnika objekta, z željo po čim hitrejšem zagonu ogrevanja njihovih objektov.
V dneh od 25. 9. 2018 do 4. 10. 2018 je bilo tako opravljenih preko 300 vklopov ogrevanja, 15 praznjenj in preko 60 polnjenj sistemov v posameznih večstanovanjskih objektih po celotni dolini.
Grafikon: Število izvedenih storitev
Za izvedbo vseh storitev je bilo potrebo opraviti približno 400 delovnih ur dela na terenu.
Največjo težavo so, tako kot vsa leta do sedaj, predstavljala interventna praznjenja in polnjenja sistemov zaradi del na notranjih instalacijah objektov ravno v času najnižjih zunanjih temperatur in največje želje po ogrevanju. Za pravilno izpeljano praznjenje ali polnjenje sistema je namreč potrebno tudi po nekaj ur dela, odvisno od velikosti posameznega večstanovanjskega objekta.
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., tako poziva vse uporabnike toplote, predvsem pa upravnike večstanovanjskih objektov, da se vsa dela na notranjih instalacijah ter posledično praznjenja in polnjenja načrtujejo in izvedejo pred samim začetkom potrebe po ogrevanju, tako da se lahko vklop ogrevanja izvede čim prej. Hkrati pozivamo, da je smiselno izvesti vklop ogrevanja že nekaj dni pred močnejšimi ohladitvami. Regulacijska oprema namreč uravnava delovanje sistema ogrevanja glede na zunanjo temperaturo. Tako se v toplejših temperaturah delovanje ogrevalnega sistema popolnoma izklopi ali pa deluje z močno zmanjšano močjo, ob ohladitvi pa se moč ogrevanja avtomatsko prilagodi povečani potrebi po ogrevanju.
Hkrati vam kot upravljavec distribucijskega sistema toplote podajamo odgovore na nekaj najpogosteje zastavljenih vprašanj in zmot v povezavi z delovanjem ogrevalnih sistemov:
Kdaj je začetek kurilne sezone?
Distribucijski sistem toplote v Šaleški dolini deluje 365 dni v letu, 24 ur na dan. Ogrevanje posameznih objektov je mogoče torej skozi vse leto, razen v primeru, ko je to tehnično onemogočeno (okvare, adaptacije …). Posamezen objekt se torej lahko začne ogrevati kadar koli to želijo odjemalci v njem.
Kako se naroči ali izvede vklop ogrevanja?
Odjemalci v večstanovanjskih objektih morajo željo po vklopu ogrevanja sporočiti svojemu upravljavcu, ta pa na predpisanem obrazcu naroči vklop ogrevanja. Če objekt nima upravljavca, željo za vklop na predpisanem obrazcu ali preko e-pošte sporoči predstavnik objekta.
Odjemalci v enostanovanjskih objektih sami poskrbijo za vklop naprav ogrevalnih sistemov v svojem objektu, kajti distribucijsko omrežje do objektov je v obratovanju skozi vse leto.
Naročili smo vklop ogrevanja, radiatorji pa so še vedno hladni
Vklop ogrevanja je izveden na dan naročila, če to zaradi povečanega števila naročil ni mogoče, pa vsaj en delovni dan po datumu naročila.
Ogrevanje v večstanovanjskih objektih krmili regulacija, ki temperaturo vode v ogrevalnih sistemih prilagaja glede na zunanjo temperaturo. Tako se lahko ob višjih zunanjih temperaturah marsikomu zdi, da so grelna telesa mrzla ali mlačna.
V kolikor grelna telesa tudi pri nižjih zunanjih temperaturah (v večernih, nočnih in jutranjih urah) niso vsaj mlačna, najprej preverite delovanje grelnih teles (termostatski ali ostali ventili, zrak v ogrevalnih telesih, morebitna lastna regulacija), nato delovanje pri sosednjih uporabnikih ali skupnih vodih. Če se enaka težava pojavlja tudi tam, javite reklamacijo v dežurno službo KPV PE EN (03/896-12-56 ), ki 24 ur na dan skrbi za sprejem in odpravo reklamacij.
Ogrevanja ne želim vklopiti pred ohladitvijo, ker potem plačam več
Ogrevanje v večstanovanjskih objektih krmili regulacija, ki temperaturo vode v ogrevalnih sistemih prilagaja glede na zunanjo temperaturo. Tako se ob pravilno nastavljeni regulaciji ob višjih zunanjih temperaturah ogrevalni sistem popolnoma izklopi (izklop črpalk) ali pa deluje z zelo zmanjšano močjo. Ob znižanju zunanjih temperatur se sistem avtomatsko vklopi in prilagaja moč ogrevanja (postopoma se povečuje temperatura vode v ceveh ogrevalnega sistema). Ravno zato je smiselno vklop ogrevanja naročiti vsaj nekaj dni pred pričakovanimi ohladitvami, saj se v tem primeru objekti ne ohladijo do mere, ko bivanje v njih postane neprijetno.
Uporabnik tako v primeru vklopa ogrevanja nekaj dni pred pričakovano ohladitvijo ne plača bistveno višjega stroška. Strošek ogrevanja namreč poleg vseh dajatev in prispevkov (v imenu in za račun države) vsebuje dve postavki, povezani s toploto, in sicer »obračunsko toplotno moč« (fiksni delež - EUR/MW na mesec) in strošek porabljene toplote za »ogrevanje« (variabilni delež - z merilnikom ali delilnikom določena porabljena količina toplote za ogrevanje prostorov ali vode v EUR/MWh).
Na sliki: Razrez stroška toplote, povprečna poraba, večstanovanjnski objek (letna poraba 6,21 MWh, obračunska moč objekta 210 MW, moč uporabnika 7 kW, 30 oseb v objektu)
Uporabnik, ki je naročil ali izvedel vklop ogrevanja nekaj dni pred ohladitvijo, ob višjih temperaturah, ko objekt ne potrebuje toplote, plača samo fiksni delež, variabilnega deleža pa ne. Z ohladitvijo in ob samodejnem zagonu delovanja ogrevalnega sistema merilnik začne beležiti porabo toplote, kar na položnici predstavlja variabilni delež.
Na sliki: Razrez stroška toplote, povprečna poraba, enostanovanjski objekt (letna poraba 11,0 MWh, obračunska moč objekta 14,90 kW)
»Števec« se vrti, kljub zaprtim ogrevalnim telesom
Pogosta zmota uporabnikov toplote je, da »števec« beleži toploto kljub temu, da imajo zaprta ogrevalna telesa.
V praksi poznamo dve glavni vrsti merilnih naprav, s pomočjo katerih se pravilno izmeri poraba toplote.
Merilnik toplote je priprava, namenjena meritvam porabljene toplote v stavbah. Nameščen je na vhodu cevi ogrevalnega sistema v objekt. Vodni del merilnika je nameščen na eni izmed cevi ogrevalnega sistema, dve temperaturni tipali pa sta nameščeni na dovodni in povratni cevi ogrevalnega sistema. Na osnovi pretoka vode in temperaturne razlike med dovodom in povratkom tako izračuna količino oddane toplote in jo prikaže v fizikalnih enotah kot npr. v kWh. Merilnik ob zaprtem ogrevalnem telesu (pretok je enak nič) ne more beležiti porabe toplote.
Delilnik toplote je naprava, nameščena na grelnem telesu, ki je najpogosteje uporabljena naprava v večstanovanjskih objektih. Delilnik ne prikazuje toplote v fizikalnih enotah, temveč prikazuje enote porabe, ki se beleži takoj, ko je temperatura grelnega telesa višja od okolice.
Prikazane enote porabe na delilnikih se ne morejo primerjati z vrednostjo postavke »ogrevanje prostorov« na položnicah.
Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., kot izvajalec obračuna, odčita porabljeno toploto na glavnem merilniku večstanovanjske stavbe na vstopu v objekt, podatek porabe posreduje izbranemu izvajalcu delitve porabe toplote v objektu.
Izvajalec delitve na podlagi delilnikov, ki so nameščeni v večstanovanjskem objektu, izvede na osnovi instaliranih delilnikov razrez porabe po posameznih etažnih enotah.
Izvajalec delitve posreduje podatek delilnikov izvajalcu obračuna, Komunalnemu podjetju Velenje, d. o. o., ki na osnovi pridobljenih podatkov (delitev po posameznih enotah) opravi obračun stroškov za posamezno etažno enoto ter izstavi račun uporabniku.
Na sliki: Delilnik (vir: enerkon.si)
Na sliki: Merilnik (vir: enerkon.si)
Zapiramo ventile na grelnih telesih, zato da bi privarčevali, pa je račun za ogrevanje kljub temu visok. Zakaj?
Z zapiranjem ali pripiranjem grelnih teles preko termostatskega ventila se poraba toplote zmanjša, kar se bo poznalo tudi na računu. Preveliko znižanje temperatur v stanovanju ni priporočljivo, saj se lahko pojavi plesen in bivanje v takšnem stanovanju ni prijetno. Znižanje porabe toplote je potrebno doseči s toplotno izolacijo in ostalimi ukrepi za varčevanje z energijo.
Zakaj je dobivamo visoke račune v stanovanjih, kljub temu da so radiatorji zaprti?
V stanovanjih so na grelnih telesih nameščeni delilniki. Delilniki začnejo meriti enoto toplote takoj, ko se začne grelno telo ogrevati, ko je temperatura grelnega telesa višja od temperature okolice. Zato variabilnega deleža porabe toplote v stanovanju pri popolno zaprtih grelnih telesih ne more biti, zaračuna pa se fiksni delež.
Kaj je fiksni in kaj je variabilni delež pri izvajanju obračuna po delilnikih v večstanovanjskem objektu?
Po Pravilniku o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli se stroški za toploto v višini najmanj 50 % in največ 80 % razdelijo na posamezne dele stavbe, na osnovi porabniških deležev, ki so določeni z delilniki. To je variabilni delež, ki se mesečno spreminja.
Preostali del stroškov za toploto se na posamezne dele stavbe deli na osnovi ogrevane površine stanovanj. Ta delež se ne spreminja, je fiksni delež. Razlogi za takšen način obračuna dela stroškov toplote so v toplotnih izgubah v razvodu instalacij centralnega ogrevanja in porabi toplote v skupnih prostorih.
Kdo kontrolira pravilnost delovanja delilnikov?
Kontrolo delilnikov preverja izvajalec delitve. Ti delilniki se ne umerjajo in ne overjajo. Merilniki toplote, ki hkrati služijo kot delilnik, pa se morajo umeriti in overiti vsakih 5 let, to izvajajo pooblaščene osebe za servis in umerjanje merilnih naprav.
Grelna telesa so večino časa mrzla, porabo nam pa delilnik šteje in dobivamo visoke račune. Zakaj?
Grelna telesa so naprave, ki dovajajo potrebno temperaturo v stanovanje. Dovod toplote in s tem temperatura grelnega telesa sta odvisni od zunanje temperature. Bolj ko je mrzlo, višja je temperatura grelnega telesa. Vedeti je potrebno, da grelno telo oddaja toploto v prostor pri vsaki temperaturi, ki je višja od temperature prostora.
Priporočljivo je, da želeno temperaturo v stanovanju dosegamo z nastavitvijo termostatskih ventilov na grelnih telesih. Prav tako je priporočljivo, da je odprtih več grelnih teles in ne samo eno.
Zakaj je račun višji kot prejšnji mesec?
Višina računa je odvisna od porabe toplote celotnega objekta v odvisnosti od nizkih zunanjih temperatur in cene toplote. Račun je lahko višji, če poraste poraba toplote v celotnem objektu, porazdelitev stroškov na posamezno stanovanje je določena preko delilnikov. Višji računi za toploto so v hladnejših mesecih, najvišji pa običajno v mesecu decembru, januarju in februarju.
Manjši porabniški delež ne pomeni nujno nižjega računa za toploto, ker je celoten objekt porabil več toplote, posamezno stanovanje pa v tem mesecu relativno manj. V samih objektih pa so tudi razlike glede na nivo ogrevanja v posameznem stanovanju. Tako se lahko zgodi, da pri enaki porabi toplote za celoten objekt posamezno stanovanje porabi več kot v preteklem obdobju, posledično je račun višji.
Avtorja: Mateja Knez in Rok Miklavžina
