Komunalno podjetje Velenje, d. o. o., je vsem 177 odjemalcem aktivno in prednostno pomagalo pri zamenjavi dobavitelja zemeljskega plina. S posredovanjem informativnih podatkov o višini letnih stroškov oskrbe z zemeljskim plinom, ki so zbrani v aplikaciji za primerjavo stroškov oskrbe z zemeljskim plinom ( Primerjalnik stroškov oskrbe - Agencija za energijo ) in s pomočjo pri vzpostavitvi kontakta s potencialnim novim dobaviteljem so odjemalci vloge uspešno rešili. Do danes samo še trije odjemalci, ki plin uporabljajo, niso prejeli potrdila o menjavi dobavitelja, za kar pa roki še niso potekli. Najkasneje šest tednov po izvedeni menjavi pa prejme odjemalec še zaključni račun, s katerim se poravnajo vse finančne obveznosti iz pogodbenega razmerja s prejšnjim dobaviteljem.
Kot prvi med dobavitelji smo odjemalce že 25. 8. 2022 obvestili o prekinitvi dobave zaradi višje sile, pri čemer smo upoštevali enomesečni odpovedni rok. Kljub večkratnim zbiranjem ponudb pri dobaviteljih plina namreč nismo prejeli nobene ponudbe, na podlagi katere bi po 1. oktobru lahko še vedno smotrno dobavljali plin končnim uporabnikom.
Delež dobave zemeljskega plina v celotni strukturi zagotavljanja energentov Komunalnega podjetja Velenje je sicer znašal 1,1 %. Cene plina v Evropi so presegle mejnik 300 evrov na megavatno uro, kar je največ po marčnem rekordu nekaj dni po ruski invaziji na Ukrajino. Tudi zato in ob upoštevanju trenda brezogljične Evrope v KP Velenje ambiciozno načrtujemo preobrazbo sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline.
Načrtovan izstop iz premoga do leta 2033, po smernicah države in EU, zahteva preobrazbo drugega največjega sistema daljinskega ogrevanja v Slovenija, ki oskrbuje skoraj 40 tisoč odjemalcev in preko 650 industrijskih uporabnikov. V akcijskem načrtu so predvideni naslednji viri proizvodnje toplote: lesna biomasa - soproizvodnja toplote in električne energije, solarna toplarna, toplotne črpalke voda-voda z izkoriščanjem potenciala Velenjskega jezera in odpadne vode na Centralni čistilni napravi Šaleške doline, postavitev visokonapetostnega elektrodnega kotla ter hranilnika toplote. Načrt, ki omogoča prilagajanje spremembam, usmeritvam in energetskim trendom, sicer predvideva dva scenarija – popolno neodvisnost od Termoelektrarne Šoštanj ali poleg lastnih vključevanje tudi morebitnih bodočih obnovljivih proizvodnih virov v Termoelektrarni Šoštanj.
