vodovodno omrezje

Komunalno podjetje Velenje (KPV) s pitno vodo oskrbuje 43.841 uporabnikov Šaleške doline, storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode zagotavlja 36.200 prebivalcem, ostalim 2614 gospodinjstvom (objektom) na območjih, kjer ni zgrajene kanalizacije, pa zagotavlja redno praznjenje greznične gošče oziroma blata iz malih komunalnih čistilnih naprav.

V Sloveniji ima pri izbiri virov za oskrbo s pitno vodo prednost voda, za katero priprava ni potrebna, torej viri pitne vode, ki niso primarno onesnaženi. Vendar okoli 50 odstotkov površine Slovenije prekriva kras. Zaradi specifičnih lastnosti krasa imajo t. i. kraške vode v primerjavi z ostalo podzemno vodo le omejene sposobnosti samočiščenja, zato jih v higienskem smislu uvrščamo med površinske vode. S takšnim tipom voda, ki so viri za oskrbo s pitno vodo, se oskrbuje okoli tretjina prebivalcev Slovenije. Kraški viri so občasno ali stalno mikrobiološko onesnaženi, njihova druga značilnost je ta, da po močnejših padavinah postanejo motni. Kraški viri pitne vode so z vidika onesnaženja ranljivi, upravljanje takšnih virov pa je zelo zahtevno. Pri njihovem upravljanju je ključna opredelitev in odprava morebitnih tveganj onesnaženja že na prispevnem območju ter zagotovitev učinkovite, večstopenjske priprave vode s postopki kot je sedimentacija, flokulacija, filtracija, ultrafiltracija, dezinfekcija, ...

Tudi vodni viri v Šaleški dolini so kraškega tipa, zahodni vodni vir Ljubija je površinska voda. Zaradi zagotavljanja konstantne kakovosti pitne vode in tehnološkega izboljšanja priprave pitne vode se je v sklopu kohezijskega projekta Celovita oskrba s pitno vodo v Šaleški dolini zgradilo več naprav za pripravo pitne vode (NPPV). Tako se voda iz vodnega vira pred distribucijo v omrežje pripravi na teh napravah s postopkom ultrafiltracije. Ultrafiltracija je fizikalni postopek, filtracija skozi polprepustne membrane. Pri tem postopku se za pripravo pitne vode ne uporablja kemičnih sredstev. Z ultrafiltracijo iz vode odstranimo suspendirane snovi in vse delce, ki so večji od 0,02 mikrona. Na ta način izločimo kalnost in organske makromolekule, ki so prisotne v surovi vodi. Odstranijo se tudi vsi mikroorganizmi, vključno z bakterijami, virusi ter vsemi vrstami cist in parazitov. V vodi pa še ostanejo raztopljene mineralne in druge snovi ter organske mikromolekule, ki vodi dajejo okus. Naprave, zgrajene v sklopu kohezijskega projekta, so naslednje: NPPV Čujež z zmogljivostjo 120 L/s, kjer se pripravlja pitna voda iz vzhodnih vodnih virov (Dolič, Toplice, Ločan, Jablanice, Lampret), NPPV Grmov vrh z zmogljivostjo predpriprave 180 L/s in glavne priprave 120 L/s, kjer se pripravlja voda iz površinskega vodnega vira Ljubija, z možnostjo uporabe vodnega vira Mazej in Topolšica, ter NPPV Mazej z zmogljivostjo 30 L/s, kjer se uporablja vodni vir Mazej.

Vse tri omenjene naprave za pripravo pitne vode prečistijo od 13 do 15 tisoč kubičnih metrov pitne vode na dan. Tako pripravljena voda, ki ji zaradi varnosti vodooskrbe dodamo minimalno količino dezinfekcijskega sredstva, se nato distribuira do uporabnikov.

V vseh fazah priprave in distribucije pitne vode se izvajajo tehnološki nadzor in vzorčenje ter analize pitne vode. Tehnološki laboratorij KPV, ki je del Službe za tehnologije in nadzor, letno, od zajetij pa do pipe uporabnika, odvzame in analizira okoli 1400 vzorcev pitne vode. Dodatni, zunanji nadzor nad kakovostjo pitne vode se izvaja v okviru republiškega monitoringa, ki ga opravlja Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), ustreznost izvajanja vodooskrbe pa se preverja tudi z inšpekcijskimi nadzori.

Delež skladnih in zdravstveno ustreznih vzorcev pitne vode v okviru notranjega nadzora in republiškega monitoringa vzdržujemo na ravni, ki je višja kot 95 %.