Prenovljena Direktiva o čiščenju komunalne odpadne vode usklajuje zakonodajo s sodobnimi okoljskimi potrebami in tehnološkim napredkom. Poudarek je tudi na obravnavi novih onesnaževal in izboljšanju kakovosti voda v EU.
V oktobru je Evropski parlament potrdil, 5. 11. 2024 pa je Svet EU sprejel prenovljeno Direktivo o čiščenju komunalne odpadne vode, ki je nadomestila 30 let staro direktivo. S posodobljeno Direktivo so določeni novi standardi za varstvo okolja in javno zdravje. Cilj prenovitve Direktive je posodobiti in izboljšati upravljanje s komunalno odpadno vodo ter obravnavati vire onesnaževanja iz urbanega okolja, ki v stari direktivi še niso bili ustrezno naslovljeni, ter doseči boljšo usklajenost s cilji Evropskega zelenega dogovora.
Posodobljena direktiva uvaja več ključnih določb za izboljšanje čiščenja odpadne vode in zmanjšanje onesnaževanja vode. Te vključujejo strožje standarde za odstranjevanje hranil in onesnaževal, okrepljeno spremljanje (vključno z zdravstvenimi parametri in podnebnim odtisom), celovite načrte za ravnanje s komunalno odpadno vodo ter velik poudarek na spodbujanju krožnega gospodarstva.
Zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode je dejavnost, s katero zmanjšujemo negativni vpliv na vodotoke in podzemno vodo, pri čemer se moramo zavedati, da vse, kar skupaj z vodo uporabljamo v vsakdanjem življenju, pri kuhanju, umivanju, čiščenju, prenesemo v odpadno vodo. Veliko ljudi najbrž ne ve, da je v kozmetičnih pripravkih, čistilih in zdravilih ogromno kemijskih snovi, ki so v naravi nerazgradljive. Ker čistilne naprave za komunalne odpadne vode v bistvu samo posnemajo samočistilno sposobnost rek, seveda z veliko večjo kapaciteto, to pomeni, da vse te snovi preidejo v okolje. In ker vse, kar na Zemlji nastane, tu tudi ostane, pomeni, da se te snovi že kopičijo v okolju, prehajajo v različne ekosisteme in preko prehranjevalnih verig in zraka na koncu pridejo nazaj do nas, v naša telesa.
V Sloveniji je čiščenje odpadnih voda na večini naprav že skladno z obstoječimi zahtevami, bodo pa poostrene zahteve terciarnega in kvartarnega čiščenja vodile v nadgradnje obstoječih čistilnih naprav in vpeljavo novih tehnologij, kar je vse povezano z novimi investicijami. Kvartarnega čiščenja v Sloveniji nima še nobena naprava in tudi v Evropi so te še zelo redke. Za kvartarno čiščenje je ključna implementacija novih tehnologij, te pa zahtevajo ljudi z inženirskim znanjem na različnih področjih, in kader, ki bo sposoben voditi in vzdrževati sisteme in procese upravljanja in čiščenja odpadnih vod.
Pomembno je tudi, da začnemo na odpadno vodo gledati kot na vir surovin, jo tako obravnavati in z njo upravljati. Recikliranje fosforja, elementa, ki je na seznamu kritičnih surovin, pridobivanje bioplina in obnovljive energije, črpanje toplotne energije in ponovna uporaba prečiščene vode ter varovanje urbanega okolja in površinskih vod pred nekontroliranimi izpusti; to je samo nekaj pomembnih aktivnosti, ki jih Direktiva naslavlja poleg odstranjevanja mikroonesnažil. Med mikroonesnažila spadajo mikroplastika, spojine PFAS, kozmetični pripravki, pesticidi in farmacevtske učinkovine – zdravila.
Naslovna fotografija: Centralna čistilna naprava Šaleške doline, avtor Jan Apat
