Mednarodna konferenca EnRe-Energy & Responsibility, ki je potekala v Velenju, je bila odlična priložnost za predstavitev našega glavnega projekta, Preobrazbe sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline. Direktor podjetja, mag. Gašper Škarja, je pojasnil, da po izhodu iz premoga smotrno porabo toplote lahko skupaj dosegamo le z vpeljavo OVE virov, celovito prenovo distribucijskega omrežja in energetsko prenovo vseh stavb. Pomembno bo tudi spreminjanje življenjskih navad vseh odjemalcev.
V letošnjem letu se že začenja obnova kritičnega dela vročevodnega omrežja na lokaciji trgovskega centra Merkur, objavljen je javni razpis. Najkasneje do jeseni bomo za preobrazbo oddali vlogo za pridobitev sredstev iz sklada Evropske unije za pravični prehod. Ocenjena vrednost prve faze preobrazbe sistema znaša 27 milijonov evrov.
Od junija leta 2022, ko je bil sprejet akcijski načrt preobrazbe daljinskega sistema ogrevanja, je že bilo opravljenih kar nekaj del. To so, denimo, obnova omrežja v vrednosti 953.000 evrov, dokončana projektna dokumentacija za sistem ogrevanja ter izdaja brošure in zloženke, ki so jo občani Velenja in Šoštanja dobili v poštne nabiralnike. Hkrati potekajo intenzivni dogovori o umeščanju najboljše možne kombinacije obnovljivih virov energije za ogrevanje Šaleške doline, ki bo najpozneje leta 2033 ostala brez energetske rabe premoga.
Na okrogli mizi o zeleni preobrazbi ogrevanja v Šaleški dolini so razpravljavci (poleg Škarje še direktor občinske uprave Velenje Iztok Mori, generalni direktor TEŠ Branko Debeljak, Nataša Naumović z Urada za spodbujanje zelenega prehoda MOPE, in Jurij Avsec, Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru), spregovorili o administrativnih in finančnih ovirah na poti do preobrazbe. Pogoji za prijave na razpisih so pogosto dolgotrajni in ostri, npr. pridobljeno gradbeno dovoljenje za posamezne dele projekta, 100 % pridobljene služnostne pogodbe lastnikov stavb, podjetje mora tudi sredstva za prenovo omrežja zalagati do odobrene vloge za evropska sredstva. Upravičenost do sredstev Sklada za pravični prehod se namreč šteje od 1. 1. 2021 naprej, vloga pa bo vložena šele letos jeseni. Na vprašanje, kaj pomeni nedoseganje kazalnikov za pridobivanje evropskih sredstev iz Sklada za pravični prehod, za zdaj ni enotnega odgovora. Prihodnost leži v razvoju daljinskega hlajenja, kjer je Komunalno podjetje Velenje celo pionir razvoja, pri čemer na tem področju na ravni fakultet še naprej poteka intenzivno raziskovalno delo. Dotaknili so se tudi energijskega potenciala sežiga komunalnega blata, ki pa ga lokalne skupnosti še vedno zavračajo.
Z našim daljinskim sistemom trenutno s toplotno energijo oskrbujemo 35.000 prebivalcev in več kot 650 industrijskih uporabnikov, pri čemer smo povsem odvisni od Termoelektrarne Šoštanj. Prvi koraki na poti k preobrazbi so: obnova izolacij in podporja na distribucijskem omrežju, posodobitve toplotnih postaj, in energetska sanacija stavb. Že samo ti trije koraki bi pomenili 25.269 t manj izpustov CO2, za 21.150 t manj porabljenega premoga in prihranek toplotne energije v višini 76.559 MWh.
Več kot sto udeležencev, ki so sodelovali v razpravah, predstavitvah in interaktivnih delavnicah, dokazuje, da je taka oblika strokovnega druženja nujna za napredek. V času, ko svetovna skupnost bije bitko s podnebnimi spremembami, predstavlja konferenca EnRe ključno platformo za iskanje rešitev in spodbujanje trajnostnega prehoda.
