Za objavo članka v tedniku Naš čas se je z direktorjem pogovarjala Mira Zakošek.

Za vami je uspešno poslovno leto, ki ste ga sklenili z dobičkom, kako pa so se gibali ostali kazalci poslovanja?

V letu 2016 smo na dejavnosti vodooskrbe prodali 2.989.593 m3 vode, kar predstavlja 99,7 % planirane količine za leto 2016. Na dejavnosti oskrbe s toplotno energijo smo prodali 254.551 MWh toplotne energije, kar prestavlja 94,1 % planirane količine.

Celotni realizirani prihodki so znašali 24.145.335 €, pri čemer je podjetje v letu 2016 po nerevidiranih podatkih doseglo pozitiven čisti poslovni izid v višini 66.571 evrov, medtem ko je bilo planirano 20.638 evrov čistega poslovnega izida.

V podjetju je bilo ob začetku leta 2016 zaposlenih 184 delavcev.

Največ težav ste imeli v energetiki zaradi kar nekaj izpadov dobave. To je na eni strani pomenilo manjšo prodajo, na drugi pa večje stroške, ki jih je povzročilo ponovno ogrevanje ohlajenega toplovodnega sistema. Kako ste se spopadali s temi težavami?

Sistem daljinske oskrbe s toploto je v letu 2016 glede potrebnih posegov sistemskega operaterja deloval zanesljivo in skladno z dogovorjenimi parametri. Na žalost pa so se v  šestnajstih primerih pojavile večje obratovalne motnje na strani dobavitelja toplotne energije, to je TEŠ. Z ustrezno koordinacijo med dobaviteljem in nastavitvami na distribucijskem omrežju smo poizkušali obvladovati moteno dobavo toplotne energije pri končnih odjemalcih. Seveda je zaradi takšnih dejanj na strani dobavitelja ustrezno manjša prodaja pri končnih odjemalcih, saj je bila motena dobava skupno kar 114 ur. Posledično so nastali večji stroški pri nakupu toplotne energije, saj je potrebno ohlajene cevovode na distribucijskem omrežju ponovno vzpostaviti na potrebne temperaturne nivoje. Takšna nepredvidena temperaturna nihanja pa povzročijo nekontrolirane raztezke na distribucijskem omrežju in posledično okvare.

V zadnjih mesecih z dobavo toplotne energije ni bilo težav?

Trdimo lahko, da je letošnji januar na področju zagotavljanja nemotene oskrbe s toploto predstavljal trd oreh vsem distributerjem toplote po Sloveniji in širše. Iz podatkov o povprečni zunanji temperaturi, ki jih v podjetju spremljamo za potrebe tehnoloških procesov, je razvidno, da je bila povprečna mesečna temperatura letošnjega januarja najnižja v zadnjih 27 letih in je znašala -2,9 °C. Posledično se je seveda povečala tudi poraba toplotne energije. Tako smo iz proizvodnega vira toplotne energije (Termoelektrarna Šoštanj) prevzeli kar 22 % več toplotne energije kot v januarju ali decembru 2016. Ob tem je potrebno poudariti, da je oskrba s toplotno energijo 5070 odjemnih mest po celotni Šaleški dolini v mesecu januar 2017 potekala brez večjih motenj. 

Kolikor vem pa še ni jasno, kakšna bo cena toplotne energije, ki vam jo dobavlja Termoelektrarna Šoštanj, v prihodnje. Kako daleč so ti dogovori?

Trenutno je še vedno v veljavi začasna odredba sodišča, da mora TEŠ dobavljati toploto po nespremenjeni ceni. Sodni postopek je v fazi mediacije. Kljub temu pa se nadaljujejo pogajanja s predstavniki TEŠ-a, saj se jim ves čas trudimo dokazati, da njihov predlog povišanja cen ni upravičen.

Veliko smo pisali o  celoviti prenovi vodovodnega in kanalizacijskega sistema, kar so naredile šaleške občine s pomočjo nepovratnih evropskih in državnih sredstev. Kaj zdaj to pomeni za vzdrževanje?

Z izgradnjo treh naprav za pripravo pitne vode in 42 km transportnih in povezovalnih cevovodov z objekti smo v Šaleški dolini dolgoročno zagotovili zadostne količine zdrave pitne vode ter vzpostavili sistem za tehnično in ekonomsko obvladovanje vodnih izgub. Vse tri nove naprave za pripravo pitne vode delujejo odlično, do sredine leta 2018 so v garanciji, vendar večjih težav z opremo ali obratovanjem ni. Tudi na novozgrajenih 42 km cevovodov vzdrževalnih stroškov ni. Pretežni del sredstev zato namenjamo vzdrževanju preostalega vodovodnega omrežja in objektov, ki jih ni malo. Konec leta smo imeli v upravljanju skoraj 703 km cevovodov, 71 vodohranov in 49 črpališč. Del tega sistema je potreben večjih obnov in vzdrževalnih del. Precej sredstev namenjamo tudi zmanjševanju vodnih izgub z iskanjem in odpravo netesnosti.

Na področju kanalizacijskega sistema smo s kohezijskimi projekti z javno kanalizacijo na novo opremili nekaj območij občin Velenje in Šoštanj. Pretežni del sredstev vzdrževanja tako namenjamo popravilu dotrajanega kanalizacijskega omrežja, zgrajenega iz nearmiranih betonskih cevi, obnovam jaškov ter rednemu vzdrževanju in obnovam črpališč odpadne vode.

Sicer pa komunalna infrastruktura ni vaša last, zanjo plačujete najemnino občinam. Koliko ta znaša. Kam usmerjajo občine ta denar?

Strošek najemnine infrastrukture je v letu 2016 znašal 6.715.304 €. Večina najemnine je bila namenjena za naložbe v infrastrukturo ter subvencije cen uporabnikom.

Vodovodni in kanalizacijski sistem sta obnovljena, v kakšni »kondiciji« pa je toplovodni sistem?

Sistem rednega in investicijskega vzdrževanja distribucijskega sistema je uspešen, saj beležimo v zadnjih letih trend upada reklamacij. Tako so bili v letu 2016 izvedeni preventivni pregledi in redni remonti toplotnih postaj (TPP) ter jaškov na omrežju. V celoti so ustrezno urejene menjave merilnikov toplotne energije, vodomerov tople sanitarne vode in varnostnih ventilov. Dejstvo je, da se sistem stara in bo potrebno v naslednjih letih nameniti še več sredstev v načrtovane obnove.

Radi se pohvalite, da se v tem okolju ogrevamo zelo poceni? Pa je to res?

Iz podatkov, ki jih objavlja Agencija za energijo, je razvidno, da se v našem okolju ogrevamo najceneje v Republiki Sloveniji, kljub temu da imamo najbolj razvejano toplovodno omrežje.

Nekateri so prepričani, da bi morali dobiček, ki sta ga ustvarili lani, vrniti uporabnikom? Kaj jim odgovarjate in kaj boste naredili z njim?

Realiziran dobiček je predvsem posledica uspešnega dela službe za investicije in razvoj, in sicer doseženih prihodkov na področju storitev inženiringa in izdelave projektnih dokumentacij. Dobiček se bo v celoti uporabil za izvajanje dejavnosti podjetja.

Cene komunalnih storitev nas neposredno udarjajo po žepu, zato smo nanje močno občutljivi, še posebej, ker nam zneski na položnicah »rastejo«, kljub temu da zatrjujete, da cen niste dvigovali. Zakaj torej povišanje?

Cene storitev na vodnih dejavnostih, dejavnostih odvajanja in čiščenja odplak so ostale nespremenjene. Z mesecem januarjem 2017 se je zaradi sprejetja nove metodologije za oblikovanje cene toplote za daljinsko ogrevanje s strani Agencije za energijo spremenilo razmerje med fiksnim in variabilnim delom stroškov toplote, kar pomeni, da se je strošek dobave toplote znižal, povišala pa se je priključna moč. Za večino uporabnikov to v skupnem znesku ne predstavlja spremembe. Povišanje stroška na januarskih mesečnih položnicah pa je nastalo zaradi večjih porabljenih in obračunanih količin komunalnih storitev, saj je bil mesec januar 2017, kot že rečeno, izredno hladen. Nekoliko se je spremenila tudi količina odpadnih padavinskih voda s streh, zaradi spremembe triletnega povprečja padavin, izmerjenega na državni meteorološki postaji Slovenj Gradec. 

Na računih, kjer ste sicer podrobno razčlenili posamezne postavke, je polno različnih davkov, števnin, omrežnin. So to dajatve, ki jih dobi Komunalno podjetje ali jih odvajate kam drugam?

Skladno z veljavnimi predpisi za posamezno dejavnost so obračunane tudi posamezne postavke na računih. Tako so stroški razdeljeni na

-       fiksne stroške, ki zajemajo stroške obračunske moči za toploto in plin ter omrežnine vodooskrbe. Fiksni stroški toplovodnega in plinovodnega sistema predstavljajo vse stroške sistemov, razen nabave energentov. Fiksni stroški omrežnin pa zajemajo strošek najemnin, zavarovanja, obresti in priključkov vodovodnega sistema;

-       variabilne stroške, ki zajemajo storitve ogrevanja prostorov, vodarine, odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih voda in padavinskih odpadnih voda s streh;

-       dajatve in prispevke, ki zajemajo storitve taks in trošarin pri plinu, dodatka k ceni za toploto in plin, prispevek za OVE in SPTE za toploto in plin ter okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja na dejavnostih odvajanja odplak. Dajatve in prispevki se obračunavajo v imenu in za račun države in občin in se posledično odvajajo na predpisane račune državnih institucij.

Še vedno tudi močno razburja tako imenovani davek na dež. Pobirate ga prav tako vi. Čemu so namenjena ta sredstva?

Zaračunavanje storitve odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode s streh je predpisano z Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Gre za to, da se je obračun prejšnje storitve odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode razdelil na dve storitvi, in sicer na storitev odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode iz javnih površin ter na storitev odvajanja in čiščenja padavinske odpadne vode iz streh in zasebnih utrjenih površin. Vsota prihodka, ki ga prejme KPV z obračunavanjem storitev, ostaja enaka.

Občane razburja tudi to, da si posameznih postavk na položnicah ne znajo razlagati. Kam naj se obrnejo?

Obrazložitev posameznih postavk je objavljena na naši spletni strani, v zavihku Uporabniški center/Pogosta vprašanja, sicer pa lahko uporabniki vse informacije prejmejo tudi na sedežu podjetja.

V letošnjem letu je predvidena tudi izdaja zloženke s podano obrazložitvijo posameznih obračunanih postavk na računu.

S kakšnimi načrti in nalogami pa ste stopili v letošnje leto?

Želimo nadaljevati z osnovnim poslanstvom družbe, torej kvalitetno ter cenovno ugodno oskrbo občanov in industrije s komunalnimi dobrinami in storitvami ter širjenjem dostopnosti do komunalnih dobrin in storitev z izgradnjo manjkajočih delov omrežja in posodobitvijo obstoječega omrežja v mestni občini Velenje, občini Šoštanj in občini Šmartno ob Paki.