Staranje vodovodnega omrežja, okvare in vodne izgube so izzivi, s katerimi se soočajo upravljavci vodovodnih sistemov po vsej Sloveniji. O stanju vodovodnega sistema v Velenju je za članek časopisa Delo »Tretjino vode izgubimo, za obnovo milijoni« podatke posredovalo tudi Komunalno podjetje Velenje.
Slovenski vodovodni sistemi so pod vse večjim pritiskom. Pomemben del omrežij je star več desetletij, obnove pa ne dohajajo potreb. Posledice so večje število okvar in vodne izgube. Ob tem na stanje infrastrukture vplivajo tudi suša in drugi vremenski dogodki. Za večje obnove so potrebna večmilijonska sredstva, pri čemer je infrastruktura praviloma v lasti občin, upravljavci pa skrbijo za izvajanje javne službe, vzdrževanje in zmanjševanje izgub.
Komunalno podjetje Velenje upravlja 741 kilometrov vodovodnega omrežja, od katerega je približno devet odstotkov starejšega od 50 let. Več kot polovico omrežja predstavljajo cevi iz polietilena (PE, 57 %), v omrežju pa so tudi cevi iz nodularne litine (28 %), PVC (11 %), azbestcementa (2 %) in drugih materialov (2 %).
Pomemben pokazatelj stanja in učinkovitosti vodovodnega sistema so vodne izgube. V KPV so te leta 2015 znašale približno 24,6 odstotka, do leta 2023 pa smo jih zmanjšali na 19 odstotkov. V letu 2025 so se povečale na 21,4 odstotka. Pri tem je treba upoštevati, da delež vodnih izgub ni odvisen le od starosti omrežja, temveč tudi od drugih značilnosti in pogojev delovanja sistema.
Za ocenjevanje učinkovitosti vodovodnega sistema se uporablja tudi infrastrukturni indeks izgub (ILI), ki pri vrednotenju upošteva značilnosti posameznega sistema. V Velenju je njegova vrednost leta 2015 znašala 3,61, leta 2023 pa je dosegla najboljšo vrednost 2,06. Leta 2025 je znašala 2,29. Kot navaja Delo, se je kazalnik v zadnjem desetletju v Velenju občutno izboljšal.
Na stanje omrežja opozarja tudi število okvar. Na velenjskem vodovodnem omrežju smo v letu 2025 evidentirali 880 okvar. Med najpogostejšimi vzroki so dotrajanost cevi, posedanje terena in poškodbe zaradi posegov tretjih oseb. Med bolj kritičnimi so starejši odseki azbestcementnih in PVC-cevi ter primarni in magistralni vodi, kjer lahko okvare zaradi velikih pretokov povzročijo večje izgube vode, padec tlaka in prekinitev oskrbe večjega števila uporabnikov.
Obnove so ključne za zanesljivo oskrbo
Zmanjševanje vodnih izgub in zagotavljanje zanesljive oskrbe uporabnikov sta tesno povezana z načrtnim vzdrževanjem in obnovo vodovodnega omrežja. V obdobju od leta 2020 do 2025 je bilo obnovljenih 19,7 kilometra javnega vodovodnega omrežja in sedem kilometrov priključnih vodov. Za obnove, objekte in opremo je bilo v tem obdobju vloženih skupno 6,6 milijona evrov, od tega 4,7 milijona evrov v obnove in 1,9 milijona evrov v objekte in opremo.
Obnove se bodo nadaljevale tudi v prihodnje. Do leta 2030 je načrtovana obnova še 19 kilometrov vodovodnega omrežja, vendar bo obseg izvedbe odvisen od razpoložljivih sredstev.
Naprava za pripravo pitne vode Grmov vrh
Stanje vodovodnega omrežja je pomembno za dolgoročno zanesljivo oskrbo s pitno vodo. Sistematično spremljanje omrežja, hitro odkrivanje in odpravljanje okvar ter načrtne obnove so zato ključni za zmanjševanje vodnih izgub, omejevanje tveganj za prekinitve oskrbe in ohranjanje kakovosti ter zanesljivosti vodovodnega sistema.
Naslovna fotografija: Šaleška dolina, foto Andraž Roškar, KPV
