pexels photo 355288

V trenutku, ko odpremo pipo in priteče pitna voda, nastaja odpadna voda kot produkt njene uporabe in našega načina življenja ter delovanja. Odpadnih voda je več vrst in glede na izvor v splošnem govorimo o komunalni, industrijski in padavinski odpadni vodi.

Komunalna odpadna voda ni zgolj voda iz gospodinjstev, torej tista, ki nastaja v naših bivalnih okoljih zaradi rabe vode v sanitarnih prostorih, pri kuhanju, pranju in drugih gospodinjskih opravilih, ampak nastaja tudi v okoljih, kjer delamo, se učimo, družimo ali se znajdemo po sili razmer. V okoljih, kjer delamo, nastaja industrijska odpadna voda kot rezultat industrijskih in drugih podobnih procesov ter tudi opravljanja kmetijske dejavnosti. Padavinska odpadna voda pa nastaja kot posledica padavin in onesnažena odteka z utrjenih, tlakovanih ali z drugimi materiali prekritih površin v vodootoke ali se odvaja v javno kanalizacijo.

Na območjih, ki so opremljena s kanalizacijskim omrežjem, se le-ta zaključujejo s komunalnimi čistilnimi napravami, kjer se odpadna voda čisti pred izpustom v okolje. Zaradi razpršenosti poselitve v Šaleški dolini in geografskih preprek, ki preprečujejo stekanje vode po kanalizacijskem sistemu do Centralne čistilne naprave Šaleške doline (CČN), odpadne vode čistimo tudi na 9 malih komunalnih čistilnih napravah (MKČN) velikosti od 50 do 1.500 populacijskih enot (PE), ki so zgrajene na teh območjih. Na kanalizacijski sistem je vezanih 138.657 hišnih priključkov oziroma 36.000 prebivalcev Šaleške doline, za katere v Komunalnem podjetju Velenje izvajamo storitev odvajanja in čiščenja odpadne vode, ostalim 2602 gospodinjstvom (objektom) na območjih, kjer ni zgrajene kanalizacije, pa zagotavljamo redno praznjenje greznične gošče oziroma blata iz posameznih MKČN, manjših od 50 PE.

Osrednji objekt, na katerega se stekajo odpadne vode iz Šaleške doline, je Centralna čistilna naprava Šaleške doline, velikosti 50.000 PE, kje se letno očisti 6 milijonov m3 odpadne vode. O tehnologiji in postopkih čiščenja odpadne vode v tokratnem prispevku ne bomo govorili, ampak bomo na objekt pogledali z drugega vidika. CČN namreč veliko govori o naših navadah, življenjskem ritmu in tudi o naših razvadah. Iz količine odpadne vode, ki se v danem trenutku steka na CČN, lahko denimo razberemo, v katerem delu dneva so naši uporabniki najbolj aktivni in torej proizvedejo več odpadne vode, in v katerih dneh v tednu, običajno čez vikend, opravljajo največ gospodinjskih opravil in se zatorej količina komunalne odpadne vode na CČN bistveno poveča.

Analiza prisotnosti mikroonesnažil v odpadni vodi spet govori svojo zgodbo. Na področju prisotnosti mikroonesnažil v pitni in odpadni vodi poteka v svetu trenutno veliko raziskav. Skupini raziskovalcev Sewage Analysis CORe group Europe (SCORE), ki deluje že od leta 2011 v projektu, imenovanem »Epidemiologija odpadnih vod«, se je leta 2017 pridružila skupina prof. dr. Ester Heath z Odseka za znanosti o okolju Instituta "Jožef Stefan" s podatki za Ljubljano. V letu 2019 smo se projektu pridružili tudi mi s tovrstnim vzorčenjem odpadne vode na CČN. Tako se je v letu 2019 poleg Ljubljane vzorčilo odpadne vode še na šestih slovenskih čistilnih napravah: Maribor, Domžale-Kamnik, Novo mesto, Velenje in Koper. Metoda vzorčenja omogoča sledenje navadam in vedenjskemu slogu opazovane populacije ter s tem povezanim tveganjem za zdravje in kriminal. Ne iščejo se le ostanki drog, ampak tudi drugih psihoaktivnih snovi, denimo pomirjeval pa tudi alkohola in nikotina. Omogoča tudi analizo uživanja dovoljenih drog (npr. alkohola, tobaka, kofeina) in nedovoljenih drog, nekaterih snovi, povezanih z okoljem in hrano (npr. umetna sladila, pesticidi, parabeni, UV-filtri) ter nekaterih biomarkerjev, povezanih z zdravjem (npr. pomirjevala in antidepresivi). Pridobljeni podatki nam lahko precej povedo o vedenjskih navadah in splošnem zdravstvenem stanju prebivalstva. Raziskave podpira Evropski center za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA), ki bo rezultate te globalne raziskave za leto 2019 objavil meseca marca 2020. Celotni projekt zajema več kot 60 milijonov ljudi iz 120 mest in 37 držav.

Po podatkih Inštituta za vode RS Slovenija prečisti 89 % odpadnih voda. Dejstvo pa je, da tradicionalni postopki čiščenja odpadne vode danes še ne omogočajo odstranjevanja ali vsaj ustreznega znižanja koncentracij vseh onesnaževal, predvsem onesnaževal iz splošne gospodinjske rabe, na primer kozmetike, zdravil, pralnih sredstev in snovi, ki se uporabljajo v proizvodnji novih materialov in tudi njihovih mikroskopsko majhnih delcev. Okoljska cena teh umetno proizvedenih kemikalij, ki so nam sicer močno olajšale vsakdan, je visoka. Pojavljajo se namreč vsepovsod in ko se »očiščena« odpadna voda vrne v naravo, najpogosteje v površinske vodotoke, reke s temi snovmi zelo obremenimo. Reke, v katere se stekajo odpadne vode, so nizvodno pogosto vir pitne vode. Zato ni odveč razmislek, ali smo kot družba dovolj previdni pri upravljanju z vodami v vsaki fazi njenega vodnega kroga.

Več o tem, kaj razkrivajo slovenske odpadne vode, si lahko preberete v članku, objavljenem v Delu meseca marca 2019.

Rezultati meritev odpadnih vod v letih 2011 in 2017 so objavljeni v prestižni reviji Addiction in si jih lahko preberete (v angleščini) na povezavi.