NADGRADNJA DOLOČANJA KOLIČIN ZEMELJSKEGA PLINA V REPUBLIKI SLOVENIJI S 1. OKTOBROM 2018?

Za zagotavljanje učinkovitega trga z zemeljskim plinom bomo na slovenskem plinovodnem sistemu s 1. oktobrom 2018 uvedli enotni sistem določanja porabe tega energenta, in sicer s posodobljenimi obremenitvenimi profili odjemalcev. V skladu z Uredbo Evropske komisije št. 312/2014 (UL EU, L 91/15) in Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom (UL RS, št. 61/16) bomo v Sloveniji od 1. oktobra dalje tako kot v drugih državah EU na distribucijskih sistemih uvedli enotno metodologijo za določanje ne dnevno merjenih odjemov. Metodologijo bomo uporabljali za tista odjemna mesta, za katera nimamo podatkov o dnevnih količinah.

Po tej metodologiji bo vsakemu ne dnevno merjenemu odjemnemu mestu dodeljen obremenitveni profil, po katerem bo količina distribuiranega zemeljskega plina v odvisnosti od temperature, namena uporabe, dneva v tednu in sezone določena za vsak dan posebej.

Cilj metodologije je, da se ocenjena poraba zemeljskega plina približa dejanski porabi, večje spremembe pri določanju količin pa v tem trenutku niso predvidene. Pri določanju mesečne porabe zemeljskega plina bomo tako kot doslej upoštevali vsako odčitano in sporočeno števčno stanje, ki ga boste v predpisanem obdobju sporočili operaterju distribucijskega sistema ali dobavitelju.

Več informacij o metodologiji je na voljo na spletni strani (http://www.plinovodi.si/za-uporabnike/pripravljavec-prognoz/) in na kontaktni telefonski številki 03 896 12 66 oziroma 080 80 34.

OBRAČUN ZEMELJSKEGA PLINA PO 1. 1. 2017?

Z veljavnostjo nove Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom (UL RS, št. 61/16) in določil Akta o spremembah in dopolnitvah Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijski sistem zemeljskega plina (UL RS, št. 85/2016), se s 1. januarjem 2017 spremeni način obračunavanja storitev oskrbe z zemeljskim plinom za vse tarifne postavke, tako fiksni kot variabilni del.

Poraba plina, ki je bila izmerjena, in se je do konca leta 2016 na računih obračunavala v standardnih kubičnih metrih plina (Sm³), se s 1. januarjem 2017 pretvori v energijske enote – kilovatne ure (kWh).  Pristojne državne inštitucije so v letu 2016 določile tudi cene prispevkov, dodatkov in taks, preračunane na novo enoto mere - EUR/kWh, ter jih objavile na svojih spletnih straneh.

Zakaj obračunavanje v energijskih enotah kWh?

Obračunavanje v novih energijskih enotah kWh se izvaja zaradi poenotenja trga z zemeljskim plinom v Evropski uniji, saj takšen način obračunavanja že uporabljajo v večini držav v evropski uniji. Poenotenje energijskih enot v kWh, omogoča uporabniku tudi neposredno primerjanje stroškov ogrevanja s konkurenčnimi gorivi.

Način preračuna iz količine v energijo

Količinski odjem zemeljskega plina se meri s plinomerom, ki prikazuje odjem zemeljskega plina v kubičnih metrih (m³). Na mesečnih računih se s 1. januarjem 2017 popis zemeljskega plina prikazuje v odčitanih m³ in preračunanih kWh, obračunava se samo v kWh. Za preračun so upoštevajo geografska višina odjemnega mesta, lokacija plinomera (znotraj ali izven stavbe) in nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu.

Osnovni pojmi preračuna:

1. Izračun dobavljene energije (E):

E [kWh] = V_N [Nm³] * H_S,I,RS [kWh/Nm³]

E …     je količina energije dobavljenega zemeljskega plina  [kWh];

V_N …    je z merilno napravo s prigrajenim korektorjem temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina pri referenčnem normalnem stanju ali izmerjena količina zemeljskega plina, preračuna na referenčno normalno stanje [Nm³];

H_S,I,RS…je povprečna kurilna vrednost za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu [kWh/Nm3], ki jih objavlja operater prenosnega omrežja na svoji spletni strani (www.plinovodi.si).

2. Izračun normalnega volumna zemeljskega plina (V_N):

V_N [Nm³] = V_D [m³] * z

V_D  …   je z merilno napravo brez prigrajenega korektorja temperature in tlaka izmerjen volumen odjema zemeljskega plina [m³];

z …      je pretvorbeni faktor, ki določa razmerje med V_N in V_D in se izračunana z upoštevanjem delovnih parametrov na merilnem mestu po enačbi:

kjer oznake pomenijo:

Tn…     je referenčna temperatura zemeljskega plina za določitev volumna v Nm³ [K] in znaša 273,15 K (oziroma 0°C)

Teff…   je obračunska temperatura zemeljskega plina na merilnem mestu [K], ki znaša 6°C za plinomere nameščene zunaj stavbe in 15°C za plinomere nameščene znotraj stavbe

Pamb…je srednji zračni tlak na območju izvajanja distribucije [mbar], izračunan z upoštevanjem srednje nadmorske višine na območju izvajanje distribucije, ki se izračuna 

Pamb = 1016mbar – 0,12mbar/m *H [mbar]

kjer pomenijo :

H…      je srednja nadmorska višina območja izvajanja distribucije zemeljskega plina [m]

Peff … je nadtlak zemeljskega plina na merilnem mestu [mbar]

Pn …    je referenčni tlak zemeljskega plina (1013,25 mbar)

3. Podatki upoštevani pri izračunu z letno porabo 1000 Sm³

• srednja nadmorska višina (H) območja distribucije – Mestna občina Velenje, občina Šoštanj, H = 437 m
• pretvorbeni faktor (z) za primer izračuna ekvivalentne količina V_N za vse primere vgradnje plinomera (zaokrožen na 5 decimalnih mest):
  • plinomer brez korektorja temperature in tlaka, vgrajene izven objekta na tlaku 23 mbar, Teff=279,15 K = faktor z = 0,95273,
  • plinomer s korektorjem temperature in korekcijo volumna na 15°C, vgrajene v ali izven objekta, na tlaku 23 mbar, Teff=288,15 K = faktor z = 0,92297,
  • plinomer s korektorjem temperature in korekcijo volumna na 15°C, vgrajene v ali izven objekta na tlaku 80 mbar, Teff=288,15 K = faktor z = 0,97630,
• povprečna zgornja kurilnost zemeljskega plina za notranje izstopne točke v prenosnem sistemu zemeljskega plina (Hs) za december 2016, Hs = 11,365 kWh/Nm³.

 3.1. Karakteristike gospodinjskega odjemalcaza tarifne skupine CDK3

• plinomer brez temperaturne korekcije, vgrajen izven objekta (Teff = 279,15 K oz. 6°C),
• meritev na 23 mbar (peff = 23 mbar),
• merska enota m3, poraba V_D = 1.000 m³,
• srednja nadmorska višina območja izvajanja distribucije zemeljskega plina, H = 437 m,
• srednja vrednost zgornje kurilnosti, Hs = 11,365 kWh/Nm³,
• pretvorbeni faktor z = 0,95273.

3.2. Preračun količine zemeljskega plina v normalne kubične metre po enačbi

V_N  = V_D  * z = 1.000 * 0,95273 = 952,73 Nm³

3.3. Izračun dobavljene energije po enačbi in na računu

 Energija = VN * H_S,I,RS  = 952,73 * 11,365 = 10.827,79 kWh

3.4. Na dobavljeno količino energije se obračunajo tudi dodatki in prispevki, kot so:

Trošarina se obračuna od trošarinskih izdelkov, proizvedenih na območju Republike Slovenije in trošarinskih izdelkov, ki se uvozijo v RS na osnovi Zakona o trošarinah (UL RS, št. 97/2010-UPB8, 48/2012, 109/2012), Uredbe o določitvi zneska trošarine za energente (UL RS, št. 26/2010 – 26/2014 in spremembe) in Odredbe o pretvorbi zenska trošarine za zemeljski plin (UL RS, št. 81/2016) v EUR/kWh.

Taksa za obremenjevanje zraka CO2 se obračuna na osnovi Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida (UL RS, št. 22/2016) v EUR/kWh.

Dodatek k ceni za zemeljski plin za povečanje energetske učinkovitosti se obračuna na podlagi Uredbe o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih (UL RS, št. 114/09, 22/2010, 57/2011 in 96/2014) v EUR/kWh.

Prispevek za OVE in SPTE za zemeljski plin se obračuna na podlagi Akta o določitvi prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije (UL RS, št. 38/2014, 56/2015) v EUR/kWh.

Opomba:

Decimalna mesta pri pripravi in navedbi podatkov na računu se zaokrožijo skladno z Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom (UL RS, št. 61/16), in sicer se vrednosti za posamezne enote zaokrožijo:

• za kWh: brez decimalnih mest; 
• za EUR/kWh: pet decimalnih mest; 
• za kWh/Nm3: tri decimalna mesta; 
• za m3 in Nm3: brez decimalnih mest.

KAKO JE SESTAVLJENA CENA ZEMELJSKEGA PLINA?

Cena zemeljskega plina je sestavljena iz:

• cene za uporabo omrežja - omrežnina ki predstavlja ceno za transport oz. distribucijo zemeljskega plina po omrežju. Cena je sestavljena iz fiksnega dela v EUR v obliki mesečnega pavšala in variabilnega dela v EUR, ki se obračunava glede na dejansko porabo. Cena za uporabo omrežja regulira Javna agencija RS za energijo in je neodvisna od gibanja cen na svetovnem trgu;

• cene dobave zemeljskega plina, ki se spreminja skladno s spremembami vhodnih cen v odvisnosti od gibanj na trgu zemeljskega plina. Cene za dobavljeni zemeljski plin se spreminjajo na podlagi gibanja cene nafte in njenih derivatov v predhodnih mesecih in gibanja tečaja ameriškega dolarja;

• cene takse, trošarin in DDV, ki se obračunavajo skladno z veljavno zakonodajo.

KAJ JE OMREŽNINA ZA ZEMELJSKI PLIN?

Omrežnina je cena, ki jo uporabnik plačuje za transport zemeljskega plina po plinovodnem omrežju od slovenske meje do svojega odjemnega mesta. Določitev omrežnine je v pristojnosti Javne agencije RS za energijo.

Omrežnina je sestavni del cene za uporabo omrežja, ki jo uporabnik zemeljskega plina plača za dostop do omrežja. Agencija regulira omrežnino tako, da z metodologijami opredeli način določanja in obračunavanja omrežnine, sistemski operaterji pa na tej podlagi določijo cene za distribucijo za posamezne odjemne skupine in cene za izvajanje meritev, h katerim izda agencija soglasje.

KJE LAHKO DOBIM SEZNAM OSTALIH DOBAVITELJEV ZEMELJSKEGA PLINA?

Seznam dobaviteljev z vsemi ostalimi informacijami lahko dobite na spletnih straneh Javne Agencija RS za energijo –www.agen-rs.si.

KATEREGA DOBAVITELJA SI LAHKO IZBERE ODJEMALEC NA SVOJEM DISTRIBUCIJSKEM OMREŽJU ZEMELJSKEGA PLINA?

Uporabnik si lahko izbere kateregakoli dobavitelja, ne glede na kraj bivanja. Pri zamenjavi dobavitelja se lahko zamenja dobavitelj, ne more pa se zamenjati sistemski operater distribucijskega omrežja, na katerega je priključen.

KAKO ZAMENJATI DOBAVITELJA ZEMELJSKEGA PLINA?

V primeru menjave dobavitelja je potrebno posredovati pisno vlogo skladno s 43. Členom Splošnih pogojev, ki mora vsebovati:

• naziv končnega odjemalca,
• podatke o obstoječem dobavitelju zemeljskega plina,
• osnovne lastnosti odjemnega mesta (predajno mesto, identifikacijsko številko odjemnega mesta, obremenitveni profil),
• predlagani datum začetka dobave zemeljskega plina s strani novega dobavitelja,
• pooblastilo odjemalca, da lahko novi dobavitelj uredi zamenjavo dobavitelja.

Po prejemu pisne vloge vas bomo o prevzemu obvestili v roku 3 delovnih dni. O nameri zamenjave dobavitelja bomo obvestili tudi sistenskega operaterja omrežja, na katerega ste priključeni, in obstoječega dobavitelja.

Po izvedenih aktivnostih vam v podpis posredujemo pogodbo o dobavi zemeljskega plina. Po podpisu pogodbe vas uvrstimo v obračun porabe zemeljskega plina.

KJE LAHKO DOBIM INFORMACIJE O CENAH ZEMELJSKEGA PLINA?

Informacije o cenah zemeljskega plina lahko dobite na naših spletnih straneh www.kp-velenje.si, v zavihku Ceniki – Zemeljski plin in na spletnih straneh Javne Agencija RS za energijo www.agen-rs.si.

KDAJ MENJUJEMO MERILNIKE ZEMELJSKEGA PLINA?

Merilnike zemeljskega plina menjujemo našim uporabnikom v skladu s Pravilnikom o merilnih instrumentih (Uradni list RS, št. 19/16). Redna overitev najpogosteje uporabljenih plinomerov, mehovni plinomer z največjim pretokom (Qmax) do vključno 10 m³/h, se izvaja v obdobju vsakih 8 let. Ostali merilniki se overjajo v predpisanih časovnih obdobjih.